3. March 2011
Sodba Upravnega sodišča je razveljavila Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber.
Podlesna vetrnica
Upravno sodišče je razsodilo o tožbi, ki jo je DOPPS 8.12.2010 vložil zoper okoljevarstveno soglasje za Vetrno elektrarno Volovja reber. Sodišče je odpravilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje. Sodišče ugotavlja, da je bila temeljna pomanjkljivost soglasja v njegovi nezadostni obrazložitvi, Arso vsebinskih vprašanj vpliva vetrnic na naravo sploh ni obravnavala. Tisti del odločbe o okoljevarstvenem soglasju, v katerem je Arso zavrnila izdajo soglasja za 10 vetrnic, pa je sodišče pustilo v veljavi in je zdaj pravnomočno.
Sodišče se je v sodbi vsebinsko opredelilo do vrste ključnih pravil presojanja vplivov posegov na Natura 2000 območja, ki izhajajo iz Hanitatne direktive EU in iz pravne prakse Evropskega sodišča. Ker gre za prvo sodbo s tega področja, sodba predstavlja pomemben element slovenske pravne prakse. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih poudarkov:
- investitor je tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 11, odst 1)
- mnenje ZRSVN pri odločanju resda ni pravno zavezujoče, vendar mora ARSO, kadar odloči v nasprotju z njim, svojo odločitev utemeljiti z navedbo ustreznih dokazov (str 13, odst 5)
- v ponovnem odločanju bo morala ARSO presoditi, kateri argumenti DOPPS so pravno pomembni za odločitev in nato opraviti presojo, ali kljub temu v zadevi ni dvoma, da načrtovani poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 14, odst 3)
- o vsem tem bo morala ARSO navesti popolne razloge, ki bodo morali biti zaradi obširnosti zadeve navedeni sistematično po posamičnih spornih vprašanjih (str 14, odst 3)
Priloga:
4. December 2002
Primer neuspešne tožbe zoper nezakonito odločbo kmetijskega ministrstva. Ker smo zamudili predpisni rok je Upravno sodišče tožbo zavrglo.
Sokol selec (T.Mihelič)
Tožba je del Primera “Dovoljenje za šolanje sokolov“. Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je Sokolarski zvezi dovolil šolanje sokolov na prostem, s čimer je v slovenski pravni red de facto uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. Odločba je brez dvoma nezakonita. Uradnik lahko v upravnem postopku ureja le zadeve, za katere je tako določeno v predpisu. V tem spornem primeru pa uradnik podlage v zakonu ni imel. Z izdajo dovoljenja se je uradnik postavil v vlogo zakonodajalca.
Ko smo na DOPPSu izvedeli za nezakonito odločbo smo nemudoma začeli pripravljati tožbo. Na Upravno sodišče smo jo vložili 4.12., žal prepozno, kot se je izkazalo kasneje. Sodišče je tožbo zavrglo.
Komentar
Zoper odločbe, ki jih izdajajo ministrstva, pritožbe večinoma niso mogoče. Se jih pa da izpodbijati s t.i. upravnim sporom, se pravi z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V tem primeru je DOPPS tožbo vložil šele 49 dni po vročitvi dovoljenja Sokolarski zvezi. Odločitev sodišča je bila jasna: za vse tožnike velja isti rok 30 dni, in pri tem ni pomembno, kdaj je posamezni tožnik za sporno odločbo izvedel.
Sklep sodišča je za naravovarstvena društva precedenčnega pomena še zaradi ene reči. Sodišče je namreč sprejelo pomembno stališče glede društev, ki imajo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Presodilo je, da imajo taka društva v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa” (glej člen 18[1] Zakona o upravnem sporu). To pa pomeni, da imajo taka društva pravico vložiti tožbe tudi proti odločbam, ki so bile izdane v upravnih postopkih, v katerih niso sodelovala kot stranski udeleženci.
Ključni nauki primera
- najsi je odločba še tako nezakonita, izpodbiti se jo da le, če je tožba vložena pravočasno, t.j. v 30 dneh po vročitvi strankam;
- društva, ki delujejo v javnem interesu, imajo v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa”
Priloge:
16. December 1997
Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.
Kormoran (T.Jančar)
Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.
Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:
- Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
- izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
- v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.
Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.
Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu.
Priloge:
