Objave z zaznamkom ‘Sokolarstvo’

Varuh človekovih pravic

9. December 2009
Logo Varuha

Logo Varuha

Varuh človekovih pravic je še en neodvisni državni organ s katerim imamo na DOPPSu dobre izkušnje. Področje delovanja Varuha so kršitve človekovih pravic s strani oblasti – vključno z državnimi organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil. Varuh sicer nima pristojnosti, da bi popravil napačne odločitve drugih državnih organov ali celo delo opravil namesto njih. Lahko pa gleda uradnikom pod prste in jih opozori na njihove napake.

Po izkušnjah DOPPS uradniki jemljejo Varuha vse bolj resno. Praviloma se na posredovanje Varuha precej hitro odzovejo s pisnim pojasnilom. Pogosto pa v kratkem tudi pokrenejo pozabljene zadeve. Pritožba na Varuha je v primeru DOPPS pomagala premakniti z mrtve točke zadeve, ki so so jih uradniki pometli pod preprogo tudi za več let – v skrajnem primeru celo za 6 let (kmetijsko ministrstvo, sektor za lovstvo).

 

Konkretni primeri, kjer je pritožba na Varuha pripomogla

Povezava

Rubrike: Varuh človekovih pravic

Tožba zoper dovoljenje za šolanje sokolov

4. December 2002

Primer neuspešne tožbe zoper nezakonito odločbo kmetijskega ministrstva. Ker smo zamudili predpisni rok je Upravno sodišče tožbo zavrglo.

Portret sokolarskega sokola

Sokol selec (T.Mihelič)

Tožba je del Primera “Dovoljenje za šolanje sokolov“. Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je Sokolarski zvezi dovolil šolanje sokolov na prostem, s čimer je v slovenski pravni red de facto uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. Odločba je brez dvoma nezakonita. Uradnik lahko v upravnem postopku ureja le zadeve, za katere je tako določeno v predpisu. V tem spornem primeru pa uradnik podlage v zakonu ni imel. Z izdajo dovoljenja se je uradnik postavil v vlogo zakonodajalca.

Ko smo na DOPPSu izvedeli za nezakonito odločbo smo nemudoma začeli pripravljati tožbo. Na Upravno sodišče smo jo vložili 4.12., žal prepozno, kot se je izkazalo kasneje. Sodišče je tožbo zavrglo. 

Komentar

Zoper odločbe, ki jih izdajajo ministrstva, pritožbe večinoma niso mogoče. Se jih pa da izpodbijati s t.i. upravnim sporom, se pravi z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V tem primeru je DOPPS tožbo vložil šele 49 dni po vročitvi dovoljenja Sokolarski zvezi. Odločitev sodišča je bila jasna: za vse tožnike velja isti rok 30 dni, in pri tem ni pomembno, kdaj je posamezni tožnik za sporno odločbo izvedel.

Sklep sodišča je za naravovarstvena društva precedenčnega pomena še zaradi ene reči. Sodišče je namreč sprejelo pomembno stališče glede društev, ki imajo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Presodilo je, da imajo taka društva v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa” (glej člen 18[1] Zakona o upravnem sporu). To pa pomeni, da imajo taka društva pravico vložiti tožbe tudi proti odločbam, ki so bile izdane v upravnih postopkih, v katerih niso sodelovala kot stranski udeleženci.

 

Ključni nauki primera

  • najsi je odločba še tako nezakonita, izpodbiti se jo da le, če je tožba vložena pravočasno, t.j. v 30 dneh po vročitvi strankam;
  • društva, ki delujejo v javnem interesu, imajo v upravnem sporu položaj “Zastopnika javnega interesa”

Priloge:

Rubrike: Upravni spor

PRIMER: Dovoljenje za šolanje sokolov

10. October 2002

Gre za prelomni primer, v katerem so uradniki kmetijskega ministrstva mimo zakona v slovenski pravni red pripeljali sokolarstvo. Predstavljena so prizadevanja DOPPS, da bi se nezakonito stanje odpravilo. Po sedmih letih še vedno neuspešno.

Sokol selec

Sokol selec (T.Mihelič)

Uradnik kmetijskega ministrstva pristojen za lovstvo je 10. oktobra 2002 izdal odločbo, s katero je v slovenski pravni red uvedel sokolarstvo. Gre za način lova s pticami ujedami, ki je bil v nasprotju z veljavno zakonodajo. V DOPPSu sokolarstvu odločno nasprotujemo. Prepričani smo, da so ujede preveč občutljiva skupina ptic, da bi jih lahko zlorabljali kot rekvizite za preživljanje prostega časa.

Upravni spor

Odveč je poudariti, da uradnik z odločbo ne more spreminjati stvari, ki jih ureja zakon. Vendar uradnike včasih zasrbijo prsti… posebej če računajo, da se ne bo razvedelo. Za ta primer smo na DOPPSu izvedeli, žal nekoliko pozno. 4.12.2002 smo na Upravno sodišče vložili tožbo. Ker smo zamudili predpisani rok je sodišče tožbo zavrglo. Več…

Zahteva za izrek ničnosti

Kasneje smo bili s strani pravnih strokovnjakov opozorjeni, da je odločba, ki nima podlage v zakonu, nična. Zato smo 2.10.2003 na kmetijsko ministrstvo poslali zahtevo, da se sporno dovoljenje izreče za nično. Kljub večkratnim telefonskim in pisnim urgiranjem smo odgovor iz MKGP dočakali šele po 6 letih, potem ko smo zadevo prijavili Varuhu človekovih pravic.

Prijava na Urad varuha človekovih pravic

V tem primeru se je spet enkrat izkazalo, kako pomembno je, da obstajajo inštance, ki imajo moč uradnike pripraviti do korektnega dela. Potem, ko smo obupali nad uradniki kmetijskega ministrstva, smo primer dne 3.9.2009 prijavili Varuhu človekovih pravic. Kar prej ni šlo v 6 letih, se je dalo zdaj uredit v 3 tednih. Odgovor so z MKGP poslali 24.9.2009.

Ponovna zahteva za izrek ničnosti

Odgovor MKGP je bil razočaranje. Uradniki ministrstva vztrajajo pri nezakonitem stanju. Utemeljujejo, da spornega dovoljenja ni mogoče izreči za ničnega z nobenim pravnim aktom. Dne 2.10.2009 smo zato na MKGP poslali ponovno zahtevo za izrek ničnosti. Tokrat podprto s podrobnim navajanjem členov, ki določajo kako in v katerem primeru se ničnost izreče. Na odgovor zaenkrat še čakamo.

Priloge:

Rubrike: Upravni spor, Varuh človekovih pravic