Pravo za naravo

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

Priloga:

• MOP: Odločba o uvedbi postopka CPVO za GGN Šentjernej, 4.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.

Vabilo k oddaji pripomb

Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.

Pripombe DOPPS

Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.

Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:

• narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
• načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
• institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
• načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.

Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.

Priloga

• DOPPS: Pripombe na Pravilnik o presojah, 7.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Direktive predstavljajo enega od temeljev prava Evropske unije. So nekakšni zavezujoči napotki državam članicam, kako morajo v nacionalnih predpisih urediti kakšno področje.

Zastavlja se vprašanje, kaj se zgodi, če država članica v predpisenem roku svojih predpisov ne uskladi z direktivo? Ena posledica je, da je država zaradi tega lahko obsojena na Evropskem sodišču. Druga, ki je za državljane bistveno bolj pomembna, pa je, da direktive, ki niso ustrezno in pravočasno prenesene v pravni red države članice, učinkujejo neposredno. To pomeni, da jih morajo nacionalni državni organi neposredno uporabljati pri svojem odločanju. V Sloveniji je zaenkrat malo znano, da načelo neposrednega učinkovanja direktiv velja tudi za upravne organe, ki odločajo v upravnih postopkih.

V Sloveniji je načelo neposrednega učinkovanja direktiv še posebej pomembno za področje varstva narave, saj je kar nekaj določil, ki izhajano iz Ptičje in iz Habitatne direktive, ki niso ustrezno prenešene v naš pravni red. Dva konkretna primera:

• Daljinski vpliv. Iz direktiv izhaja, da je treba zavrniti tudi posege v prostor izven območij Natura 2000, če bi ti lahko imeli prekomeren daljinski vpliv na kakšno Natura območje. Pri nas je s Pravilnikom določeno, do kje seže daljinski vpliv za različne vrste posegov. To je neustrezno, saj razdalje dosega daljinskega vpliva ni mogoče administrativno omejiti.
• Seznam posegov, za katere je presoja vplivov na Natura 2000 območja potrebna. Pri nas imamo Pravilnik, ki določa za katere posege v prostor je presoja vplivov na Natura območja potrebna in za katere ne. To je v nasprotju s Habitatno direktivo. Ta pravi, da je treba presoditi VSAK poseg, ki bi lahko pomembno vplival na Natura območje.  

Več o neposrednem učinkovanju direktiv si preberite v članku prof. Rajka Kneza, ki je eden najboljših poznavalcev prava Evropske unije pri nas.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Veljavnost načela neposredne uporabe oziroma učinkovanja direktiv Evropske unije v Republiki Sloveniji je v prelomni odločbi št. Up-2012/08 z dne 5.3.2009 potrdilo tudi že slovensko Ustavno sodišče RS – glejte odstavek B9.

Priloge:

• Knez (2008): Uporaba in učinkovanje direktiv s področja varstva okolja v upravnih in sodnih postopkih, Varstvo narave št. 21, str: 7-23   

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Celovita presoja vplivov na okolje za Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Šentjernej, ki vključuje območje Gozdnega rezervata Kobile

GGO Šentjernej

Za ohranitev gozdnega rezervata Kobile, za katerega obstaja interes po sečnji, je ključno, da se korektno izpelje postopek Celovite presoje vplovov na okolje (CPVO) za Gozdnogospodarski načrt (GGN) Šentjernej.

V DOPPSu smo prepričani, da ni mogoče dovoliti GGN, ki bi predvidel sečnjo na območju Kobil. Odločili smo se, da bomo aktivno sodelovali v upravnem postopku CPVO. V postopku bomo prispevali naše strokovno naravovarstveno znanje, predvsem pa bomo bdeli nad zakonitotjo postopkov.

Zahtevo za vključitev DOPPSa v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo poslali 10.4.2009. Odgovor MOP, ki smo ga prejeli 27.5. nas je nekoliko zaskrbel: namesto da bi ministrstvo potrdilo, da nam položaj udeleženca v postopku pripada, so napisali, da bomo lahko sodelovali z mnenjem. Razlika je seveda ogromna. Le tisti, ki ima formalni status udeleženca v postopku ima pravico izpodbijati morebitno nezakonito odločitev.

Postopki so se dejansko začeli 20.10.2009 z vlogo ZGS, MOP pa nas je o tem obvestilo 30.10. in nas seznanilo, da nas obravnava kot stranskega udeleženca v postopku.

Naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave

V postopku CPVO so pomembno strokovno izhodišče Naravovarstvene smernice, ki jih izdela ZRSVN. Za GGN Šentjernej jih je Zavod izdelal septembra 2009, DOPPS pa jih je pridobil kot informacijo javnega značaja. Komentar: Videti je, da je ZRSVN korektno opravil svoje delo: v smernicah je zahteva, da se v izločenem delu rezervata Kobil sečnje ne sme dovoliti. Zdaj moramo preveriti, če bo Zavod za gozdove upošteval obvezne smernice ZRSVN.

Z odločbo z dne 4.1.2010 je okoljsko ministrstvo za Gozdno gospodarski načrt GGE Šentjernej uvedlo postopek CPVO.

Priloge:

• Zahteva DOPPS za vključitev v postopek CPVO za Kobile, 10.4.2009 (0,4 MB)
• Odgovor MOP na zahtevek DOPPSa, 22.5.2009 (47 KB)
• ZGS: Vloga o nameri priprave plana, 20.10.2009 (pdf 52 KB)
• MOP: Obvetilo o začetku postopka, 30.10.2009 (pdf 0,2 MB)
• ZRSVN: Naravovarstvene smernice za GGO Šentjernej, 8.9.2009 (pdf 1,1 MB)

Prijava uničevanja habitata močno ogroženih zavarovanih živalskih vrst na Ljubljanskem barju okoljski in lovski inšpekciji.

Močvirska sklednica (M.Vamberger)

Predstavljamo poučen primer učinkovite interventne naravovarstvene akcije. Občanka je 22.3.2009 na Ljubljanskem barju opazila, da je kanal Curnovec, kjer sicer živi močna populacija močvirske sklednice in velikega pupka, na sveže reguliran. Izvajalec je s posegom povsem uničil habitat domnevno večjega števila močvirskih sklednic, ki so na Natura 2000 območju Ljubljansko barje varovana vrsta.

Občanka je napisala izčrpno in dobro dokumentirano prijavo in jo 25.3. poslala na okoljsko in na lovsko inšpekcijo, poleg tega pa v vednost še na vrsto pomembnih naravovarstvenih naslovov.

Ker do 20.4. od inšpekcijskih služb ni prejela odgovora, je na obe inšpekciji z elektronsko pošto naslovila zahtevo, da jo informirajo o poteku postopka.

Že 21.4. se je odzval lovski inšpektor, ki jo je seznanil, da je skupaj s kmetijsko inšpekcijo identificiral storilca in proti njemu že uvedel prekrškovni postopek. Od okoljske inšpekcije odgovora ni prejela.

Priloge:

• Prijava uničevanja habitata zavarovanih vrst na Curnovcu.  25.3.2009 (pdf 0,8 MB)

Stališče DOPPS o izgradnji verige hidroelektrarn na reki Muri

Načrtovane hidroelektrarne na Muri (Delo)

1. V DOPPSu pozdravljamo prizadevanja za reševanje problemov segrevanja ozračja. Verjamemo, da so obnovljivi viri energije (OVE) nujni za trajnostni razvoj človeštva in da lahko pomembno prispevajo k reševanju podnebnih problemov.
2. Pri tem opozarjamo, da je treba objekte za proizvodnjo OVE v prostor umeščati s strateškim premislekom in skrbnim načrtovanjem. Ob nepremišljenem umeščanju namreč lahko naredimo veliko škode na nacionalno in mednarodno pomembnih območjih ohranjene narave
3. V DOPPSu spremljamo pobude in razmišljanja o gradnji verige hidroelektrarn na Muri, kar se večkrat omenja hkrati z ekološko sanacijo vodnega telesa reke Mure, ki naj bi bila potrebna.
4. Mura je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.
5. Reka Mura s svojimi obrečnimi habitati je eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.
6. V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z aktivno rečno strugo, razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.
7. Zato pozivamo odgovorne:
   • da se skrbno pretehta, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
   • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
   • vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Priloga:

• HE Mura, Stališče DOPPS, 14.1.2009 (pdf 140 KB)

Primer nezakonite gradnje gozdne prometnice; investitor ZGS je začel z gradnjo brez naravovarstvenega soglasja na območju, kjer je takšno soglasje obvezno.

Bager ob trasi Devinske ceste

Oktobra 2008 smo na širšem območju Volovje rebri, pod Devinom naleteli na bager, ki je očitno odpiral traso za nekakšno novo cesto. Ker gre za območje, ki izpolnjuje merila za uvrstitev v Naturo 2000, smo na ZRSVN preverili, če je bilo izdano kakšno dovoljenje za gradnjo ceste. Izvedeli smo, da nobeno dovoljenje ni bilo izdano, da pa ZGS namerava tu zgraditi t.i. protipožarno preseko.

Ker gre za območje, kjer je po Uredbi o območjih Natura 2000 za vsak škodljiv poseg v prostor potrebno izvesti ustrezno presojo vplivov na varovane vrste, bi moral investitor pridobiti naravovarstveno soglasje.

Na ZGS so zavzeli stališče, da za gradnjo protipožarnih presek naravovarstvenega soglasja ne rabijo. Protipožarna preseka (ime je precej zavajajoče) je gozdna cesta, ki je (med drugim) namenjena za dostop z gasilnimi vozili. Z gradnjo protipožarnih presek na najobčutljivejših območjih je ZGS napravil že kar nekaj škode naravi.

6.11. smo podali prijavo na Koprsko enoto okoljske inšpekcije. Dela na trasi ceste so bila takoj ustavljena. Dne 23.12. nas je inšpektor obvestil, da je proti ZGS začel prekrškovni postopek, na obvestilo o izvedenih ukrepih pa še čakamo.

7.11. je ZGS na ARSO naslovil prošnjo za pojasnitev ali je za gradnjo protipožarne preseke v Natura 2000 območju pridobiti naravovarstveno soglasje; ARSO je svoje mnenje podala 24.11: naravovarstveno soglasje je potrebno! S tem je verjetno konec še ene dileme v zvezi z Naturo 2000.

Priloge:

• Prijava nezakonite gradnje ceste pod Devinom, Volovja reber. 6.11.2008 (pdf, 0,2 MB)
• Mnenje ARSO o potrebnosti naravovarstvenega soglasja za gradnjo protipožarne preseke, 12.11.2008 (pdf 0,13 MB)

Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (UL RS št. 109/2006)

Ptujsko jezero (L.Božič)

Ptujsko jezero je daleč najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic v Sloveniji. Tukaj vsako zimo prezimuje okoli 10.000 vodnih ptic, kar je približno 20% vseh prezimujočih vodnih ptic pri nas.

Zaradi velikega pomena za varsvo ptic je bilo Ptujsko jezero skupaj z reko Dravo leta 2004 razglašeno za Natura 2000 območje.

V času zimskega pomanjkanja lahko vznemirjanje vodne ptice usodno prizadane. Da bi prezimujočim pticam zagotovili potrebni mir je bilo treba na delu jezera omejiti plovbo. V ta namen sta občini Markovci in Ptuj skupaj sprejeli Odlok, ki omejuje plovbo na najblj občutljivih delih jezera.

Plovbne cone na Ptujskem jezeru

Ptujsko jezero je razdeljeno v 3 cone, ki ima vsaka svoj plovbni režim:

• CONA A: Plovba je dovoljena od 1. junija do 1. oktobra
• CONA B: Plovba je dovoljena od 1. maja do 1. oktobra
• CONA C: Plovba je prepovedana vse leto

Povezava in priloga:

• Uradni list: Odlok o določitvi plovbnegarežima na reki Dravi in Ptujskem jezeru
• Karta plovbnih con na Ptujskem jezeru

Ptičja direktiva je najstarejši predpis EU s področja varstva narave in je tudi eden najpomemnejših. Direktiva je vzpostavila obsežen sistem varstva za vse prostoživeče vrste v Uniji. Sprejeta je bila s popolnim soglasjem držav članic kot odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi upadanja populacij ptic, kar je posledica onesnaženj, uničevanja habitatov in prekomernega lova. Države članice so se strinjale, da so ptice – mnoge vrste so selivke – skupna naravna dediščina vse Unije, zaradi česar njihovo varstvo zahteva sodelovanje vseh članic.

Natura 2000

Direktiva priznava, da je izgubljanje in degradiranje habitatov največja grožnja ohranjanju ptic v Uniji. Zato veliko pozornost posveča ohranjanju habitatov ogroženih  vrst ptic. Države članice morajo za vse vrste ptic iz Dodatka I direktive oblikovati posebna območja varstva (imenovana tudi območja Natura 2000), kjer so dolžne zagotavljati da so populacije varovanih vrst ptic v ugodnem stanju.

Povezave:

• Uradno prečiščeno besedilo Ptičje direktive
• Uradne spletne strani Evropske komisije o Ptičji direktivi
• Brošura Sodbe Evropskega sodišča povezane z Ptičjo in Habitatno direktivo (2006)