Objave z zaznamkom ‘MOP’

PRIMER: Kormoran 2009

Kormorani (T.Jančar)

Kormorani (T.Jančar)

Po nekaj letih statusa quo se je s kormorani letos spet zapletlo. V primerjavi s prejšnjimi leti je Ribiška zveza Slovenije (RZS) predlagala obsežno povečanje števila rek, kjer naj bi se kormorane odvračalo – tj. plašilo in ubijalo. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) se je strinjal s širitvijo območja odvračanja za 103 km vodotokov, t.j. za 32 % glede na prejšnje leto.

V DOPPSu menimo, da predlagana razširitev ni strokovno utemeljen. Nihče ni predložil podatkov, ali vsaj resnih indicov, ki bi potrjevali, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Zato smo se odločili, da bomo s pravnimi sredstvi nasprotovali odvračanju na vseh tistih vodah, za katere ni izkazano, da je odvračanje potrebno in upravičeno.

 

Kronologija

Predstavljamo kronologijo ključnih dogodkov in dokumentov, povezanih z izdajanjem dovoljenja za plašenje in ubijanje kormoranov v zimi 2009/10.

  • 5.6.2009 – RZS na Agencijo RS za okolje (ARSO) vloži zahtevo za plašenje in ubijanje kormoranov. V primerjavi z dovoljenjem za preteklo zimo predlagajo mnogokratno povečanje območij odvračanja in 3 kratno povečanje števila ubitih kormoranov. RZS z ničemer ne utemelji, zakaj naj bi bilo takšno povečanje potrebno. (pdf 0,81 MB)
  • 17.7.2009 – ZRSVN izdela strokovno mnenje v katerem se strinja s povečanjem območij odvračanja za 32% glede na prejšnje leto – to pomeni za 103 km vodotokov. (pdf 2,0 MB)
  • 10.8.2009 – DOPPS vsem vpletenim posreduje pisne pripombe, v katerih utemelji, da odvračanje kormoranov za večino predlaganih odsekov rek ni strokovno utemeljeno. DOPPS med drugim opozori, da RZS ni predložila poročil o izvajanju odvračanja v preteklih letih, k čemur jih zavezujejo dovoljenja iz prejšnjih let. (pdf 0,29 MB)
  • 8.9.2009 – Na ARSO poteka ustna obravnava, nekakšno soočenje strank. DOPPS ponovno apelira, da naj ukrep odvračanja ostane v razumnih okvirih, le tam kjer je res potreben. Opozori tudi, da potrebnost odvračanja kormoranov za mnogo predlaganih odsekov rek ni z ničemer izkazana.
  • 17.9.2009 – ARSO izda dovoljenje, ki sledi Strokovnemu mnenju ZRSVN: dovoli odvračanje kormoranov na 426 km vodotokov in ubitje 115 kormoranov. (pdf 0,48 MB)
  • 5.10.2009 – DOPPS vloži pritožbo na dovoljenje. (pdf 0,17 MB)
  • 8.10.2009 – DOPPS z elektronskim sporočilom pozove ARSO, da pritožbo reši sama ter da izda dovoljenje za odvračanje na nespornih odsekih rek, ter da s tem omogoči izvajanje ukrepov tam, kjer je to res potrebno. ARSO se na poziv ne odzove. (pdf 0,19 MB)
  • 21.10.2009 – Pritožbeni organ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ugotovi, da je bilo dovoljenje ARSO nezakonito in ga odpravi ter vrne na ARSO v ponovno odločanje. V obrazložitvi odločbe poda napotke, ki jih mora ARSO upoštevati pri ponovnem odločanju. (pdf 0,31 MB)
  • 19.11.2009 – ARSO v ponovljenem postopku izda novo dovoljenje, ki se v bistvenih delih ne razlikuje od prvega.  ARSO povsem ignorira ključne ugotovitve MOP o nezakonitosti prvega dovoljenja. Ravnanje ARSO kaže na elemente kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika. (pdf 0,53 MB)
  • 24.11.2009 – DOPPS vloži pritožbo na drugo dovoljenje. Argumenti so enaki kot v prvi pritožbi. DOPPS opozori na zavestno nezakonito ravnanje ARSO. (pdf 0,18 MB)
  • 27.1.2010 – MOP tudi v drugo ugotovi enako: dovoljenje je nezakonito. Zato ga odpravi in zadevo vrne na ARSO v ponovno odločanje. Ključni razlog je, da ARSO v odločbi ni navedla razlogov, ki narekujejo izdajo dovoljenja; zato se odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Odločbo smo na DOPPSu prejeli 23.2.2010. (pdf 0,2 MB)

 

Kako naprej?

ARSO mora zdaj o vlogi Ribiške zveze odločiti ponovno, že tretjič. Kar pa nima več nobenega smisla, saj je zima pri kraju in kormorani bodo kmalu odleteli proti severu.

Kot najbolj smiselna rešitev se kaže, da RZS z dopisom na ARSO umakne vlogo za odvračanje kormoranov v zimi 2009/10. Hkrati pa vloži pobudo za odvračanje kormoranov v zimi 2010/11, ki naj bo solidno podprta z argumenti in v razumnih okvirih.

Najbolje bi sicer bilo najti dolgoročno rešitev. V zvezi s tem se je leta 2005 na pobudo okoljskega ministrstva začel obetaven projekt “Dolgoročno reševanje konflikta med kormorani in ribištvom”, v okviru katerega je bilo izdelano nekaj kvalitetnih strokovnih podlag. Žal je projekt po letu 2006 povsem zastal.

Ribiška zveza in DOPPS smo 8.9.2008 okoljsko ministrstvo pisno pozvali, da projekt oživi, vendar odgovora nismo prejeli nikoli. Ali lahko pod novim ministrom Žarnićem pričakujemo več razumevanja za celovito reševanje problema?

 

Priloga:

Ministrstvo uvedlo postopek CPVO za GGN za Kobile

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

 

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

 

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

 

Priloga:

PRIMER: Odstrel medvedov in volkov 2010

Ocenjujemo, da je predlog Pravilnika o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010 nezakonit. Minister za okolje ga zato ne bo smel sprejeti.  V prispevku predstavljemo nekaj ključnih kršitev predpisov.

Volk (Wikipedija)

Volk (Wikipedija)

 

Na okoljskem ministrstvu je v postopku sprejemanja Pravilnik o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010. V 30 dnevnem roku med 30.12.2009 in 29.1.2010 ima javnost možnost dajati pripombe na predlagani Pravilnik (Aarhuška konvencija). Ministrstvo predlaga odstrel 70 medvedov in 10 volkov.

Ocenjujemo, da ministrstvo Pravilnika ne bo smelo sprejeti, saj bi s tem kršilo vrsto določb veljavnih predpisov. Ključne so verjetno naslednje:

  • Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določa, da se v populacije zavarovanih vrst lahko posega s Pravilnikom samo iz razloga »uravnavanja velikosti populacije z okoljem«. To pa je razlog, ki ga Habitatna Direktiva, ki je krovni predpis varstva narave v EU, ne pozna. Menimo, da je Slovenska ureditev v nasprotju z Direktivo. Zaradi načela neposrednega učinkovanja direktive, ki ni ustrezno prenesena v slovenski pravni red, pa zato Pravilnika ni dopustno sprejeti.
  • Strokovno mnenje Zavoda za gozdove in Stališče Zavoda RS za varstvo narave, ki sta podlaga za sprejem Pravilnika nista sestavljena v skladu z 8. členom Uredbe.
  • Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN tudi ne podajata na jasen in pregleden način treh testov, ki jih za poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst predpisuje Habitatna direktiva, ti so:
    • Test 1: Utemeljitev, da obstaja ena od izjem, ki jih direktiva našteva v 16. členu;
    • Test 2: Utemeljitev, da ni druge možnosti;
    • Test 3: Utemeljitev, da poseg ne bo vplival na ugodno ohranitveno stanje vrst.
  • ZGS brez ustrezne podkrepitve s podatki v svojem Strokovnem mnenju  zatrjuje, da sta populaciji obeh vrst stabilni, vrsti pa v ugodnem stanju. Trditev je v nasprotju s študijo »Analiza odvzetih rjavih medvedov… v obdobju 2003-2006«. Študija ugotavlja, da (1) se je številčnost populacije medvedov v Sloveniji v zadnjih letih začela zmanjševati, (2) da je njeno zmanjševanje verjetno hitrejše, kot kaže enostavni model te študije, in (3) da je bil intenziven odstrel medveda v Sloveniji v zadnjih letih mogoč zaradi dotoka emigrantov iz Hrvaške. Ta študija torej kaže, da verjetno pogoji iz Testa 3 zgoraj niso izpolnjeni.
  • Zakon o varstvu okolja predpisuje 30 dnevni rok, ko ima javnost možnost dajanja pripomb. Ministrstvo je Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN objavilo šele 13.1. Ker sta oba dokumenta podlaga za sprejem Pravilnika, javnost brez njiju sploh ne more presoditi, če je Pravilnik v skladu s predpisi. Ministrstvo je torej protizakonito skrajšalo čas za dajanje pripomb za 14 dni.
  • Ena od predpisanih podlag za sprejem Pravilnika je tudi Stališče ZRSVN. Stališče je bilo napisano šele 6.1., skoraj 2 tedna po tistem, ko je bil predlog Pravilnika že objavljen. Pri pripravi Pravilnika ena od obveznih podlag torej ni mogla biti upoštevana.

Celovita presoja vplivov HE Mura na okolje

Ta prispevek je del Primera HE Mura

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.

Mura (Ž.Šalamun)

Mura (Ž.Šalamun)

Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.

Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.

Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.

 

 Priloge:

Status delovanja v javnem interesu varstva okolja

Papirologija

Papirologija

Če želi društvo preprečiti škodljiv poseg v prostor je ključno, da se vključi v postopek presojanja vplivov na okolje. Vključiti se mora kot stranski udeleženec v postopek, ker le tako lahko realno kaj premakne. Tukaj pa naletimo na problem. Država dela vse, da bi društvom sodelovanje v postopku preprečila. Z Zakonom o varstvu okolja je določila, da lahko sodelujejo le društva, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu. Pogoje za pridobitev tega statusa pa je postavila tako visoko, da so za večino društev nedosegljiva.

Vlogo za pridobitev statusa z vsemi zahtevanimi dokazili smo vložili 8.10.2008. Glede na to, da je DOPPS že prej imel status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, je naša vloga precej enostavnejša. Ključni problem pa je poročilo revizorske hiše, ki pomeni za društvo zelo velik strošek.

Ministrstvo je imelo za izdajo (ali zavrnitev) odločbe o statusu 30 dni časa, vendar zakonskega roka ni spoštovalo. Zato smo 21.11.2008 na ministrstvo poslali urgenco. Tudi na to nismo dobili odgovora.

Kljub temu, da smo izpolnili vse predpisane pogoje, nam je okoljsko ministrstvo status podelo šele po enajstih mesecih, šele po več pisnih in ustnih urgencah ter po posredovanju urada varuha človekovih pravic.

Na DOPPSu ocenjujemo, da Slovenija s tem, ko društvom nalaga nerealno visoke zahteve za pridobitev statusa, krši določila Aarhuške konvencije, ki državljanom jamči pravico do sodnega varstva v okoljskih zadevah.

 

Priloge:

Evropska konvencija o krajini

Slovenija je julija 2003 ratificirala konvencijo, s katero se je zavezala aktivno varovati svojo najdragocenejšo krajino. Za uresničevanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor. Videti je, da zaenkrat ni storilo še ničesar, da bi se konvencija začela izvajati.

Vrhunska slovenska krajina (T.Jančar)

Vrhunska slovenska krajina (T.Jančar)

Evropska konvencija o krajini je bila sestavljena v okviru držav članic Sveta Evrope, 20.10.2000 v Firencah. Konvencija je nastala ob spoznanju, da je krajina pomemben del kakovosti življenja in blaginje ljudi, ter da sodobni razvoj pogosto spreminja krajino na slabše. S to konvencijo želijo države Sveta Evrope zagotoviti nov mednarodni inštrument, ki bo namenjen varstvu, načrtovanju in upravljanju vseh krajin v Evropi.

S pristopom k konvenciji se države podpisnice med drugim zavežejo:

  • da bodo krajine zakonsko priznale kot bistveno sestavino človekovega okolja;
  • da bodo oblikovale in izvajale krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine;
  • da bodo določile cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine;
  • da bodo uvedle instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.

Videti je, da okoljsko ministrstvo, katero je zadolženo za izvajanje konvencije, svoje naloge ni vzelo resno. Zaenkrat ni videti, da bi pripravilo kakršnekoli instrumente namenjene varstvu krajine. Najdragocenejša krajina je še vedno na milost in nemilost prepuščena raznim “razvojnim” pobudam.

Zaenkrat imamo le splošno obveznost presojanja vplivov večjih posegov na krajino, kar določa ZVO. Vendar ker ni podzakonskih predpisov, ki bi predpisali merila za vrednotenje vplivov na krajino, se uradniki pri presojah krajine otepajo.

 

Povezava:

PRIMER: Volovja reber

Država želi preko podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, ki ga kapitalsko obvladuje, na Volovji rebri, na obronkih snežniške planote, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Ta bi po prepričanju stroke razvrednotila vrhunsko naravno dediščino evropskega formata. Gre za verjetno največji Primer v zgodovini varstva narave na Slovenskem.

 

Trenutno stanje primera

VE Volovja reber - prostorski odtis

VE Volovja reber - prostorski odtis

Po 6 letih pravnih bitk je primer ponovno na začetku. Država je vrsto let protipravno onemogočala nevladnim organizacijam sodelovanje v postopkih. DOPPSu je s pravnimi sredstvi uspelo doseči obnovitev postopka presojanja vplivo vetrne elektrarne na okolje. V ponovljenem postopku, ki ga je ARSO zavlačevala dobrih dve leti in pol, je junija 2010 ponovno izdala okoljevarstveno soglasje. DOPPS je nato 9.7.2010 zoper očitno nezakonito odločbo vložil pritožbo. Odločitev na drugi stopnji (MOP) pričakujemo do konca poletja 2010.

Kratek povzetek primera

V tesni navezi sta se investitor Elektro Primoska in občina Ilirska Bistrica namenila na Volovji rebri, znotraj načrtovanega regijskega parka Snežnik, zgraditi veliko vetrno elektrarno. Sestavljalo naj bi jo 47 vetrnic s premer rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW. Za začetek primera štejemo 6.2.2003, ko je občina sprejela “program priprave prostorskega plana.

Zaradi vrhunske naravovarstvene vrednosti območja, je naravoslovna in naravovarstvena stroka poseg odločno obsodila. Aprila 2004 so nevladne organizacije ustanovile Koalicijo za Volovjo reber, ki se bori za ohranitev območja.

Kljub odločnemu nasprotovanju stroke je država postopke peljala naprej. Po številnih spornih in nezakonitih potezah okoljskega ministrstva in Agencije RS za okolje sta bili izdani ključni dovoljenji: okoljevarstveno soglasje (ARSO, 26.6.2006) in gradbeno dovoljenje (MOP, 19.2.2007). Primer je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da “ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj … ustreza definiciji korupcije”.

Po večletnih pravnih bitkah je DOPPSu uspelo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopku presoje vplivov na okolje (17.9.2007), zaradi česar je ARSO morala postopek obnoviti (26.10.2007).

PRIMER: Kormoran 1997

Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.

Kormoran (T.Jančar)

Kormoran (T.Jančar)

Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.

Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:

  • Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
  • izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
  • v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.

Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.

Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu. 

 

Priloge: