7. June 2004
Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah
Aarhus
Za nevladne naravovarstvenike je to ena najpomembnejših konvencij. Sprejeta je bila 25.6.1998 v danskem mestu Aarhus, Slovenija pa jo je ratificirala 7.6.2004.
Konvencija javnosti jamči pravico do:
- dostopa do okoljskih informacij
- sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov
- sodnega varstva v okoljskih zadevah
Države podpisnice so v preambuli konvencije zapisale nekaj zelo močnih zavez:
- priznavajo, da je varstvo okolja bistveno za blaginjo ljudi in za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, skupaj s samo pravico do življenja;
- priznavajo tudi, da ima vsaka oseba pravico in dolžnost, da varuje in izboljšuje okolje za sedanje in prihodnje generacije;
- priznavajo nadalje pomen vloge, ki jo imajo lahko posamezniki in nevladne organizacije pri varstvu okolja;
- imajo s tem namen povečati odgovornost in preglednost odločanja in okrepiti podporo javnosti pri okoljskem odločanju;
- se zavzemajo, da bi bili javnosti, vključno z organizacijami, dostopni učinkoviti pravosodni mehanizmi za varstvo njihovih legitimnih interesov in za izvajanje zakonov.
Videti je, da se slovenska zakonodajna in izvršna oblast zaenkrat še ne zavedata povsem obveznosti, ki sta jih prevzeli z ratifikacijo Aarhuške konvencije.
Povezave:
30. July 2003
Slovenija je julija 2003 ratificirala konvencijo, s katero se je zavezala aktivno varovati svojo najdragocenejšo krajino. Za uresničevanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor. Videti je, da zaenkrat ni storilo še ničesar, da bi se konvencija začela izvajati.
Vrhunska slovenska krajina (T.Jančar)
Evropska konvencija o krajini je bila sestavljena v okviru držav članic Sveta Evrope, 20.10.2000 v Firencah. Konvencija je nastala ob spoznanju, da je krajina pomemben del kakovosti življenja in blaginje ljudi, ter da sodobni razvoj pogosto spreminja krajino na slabše. S to konvencijo želijo države Sveta Evrope zagotoviti nov mednarodni inštrument, ki bo namenjen varstvu, načrtovanju in upravljanju vseh krajin v Evropi.
S pristopom k konvenciji se države podpisnice med drugim zavežejo:
- da bodo krajine zakonsko priznale kot bistveno sestavino človekovega okolja;
- da bodo oblikovale in izvajale krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine;
- da bodo določile cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine;
- da bodo uvedle instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.
Videti je, da okoljsko ministrstvo, katero je zadolženo za izvajanje konvencije, svoje naloge ni vzelo resno. Zaenkrat ni videti, da bi pripravilo kakršnekoli instrumente namenjene varstvu krajine. Najdragocenejša krajina je še vedno na milost in nemilost prepuščena raznim “razvojnim” pobudam.
Zaenkrat imamo le splošno obveznost presojanja vplivov večjih posegov na krajino, kar določa ZVO. Vendar ker ni podzakonskih predpisov, ki bi predpisali merila za vrednotenje vplivov na krajino, se uradniki pri presojah krajine otepajo.
Povezava:
