14. January 2010
Ocenjujemo, da je predlog Pravilnika o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010 nezakonit. Minister za okolje ga zato ne bo smel sprejeti. V prispevku predstavljemo nekaj ključnih kršitev predpisov.
Volk (Wikipedija)
Na okoljskem ministrstvu je v postopku sprejemanja Pravilnik o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010. V 30 dnevnem roku med 30.12.2009 in 29.1.2010 ima javnost možnost dajati pripombe na predlagani Pravilnik (Aarhuška konvencija). Ministrstvo predlaga odstrel 70 medvedov in 10 volkov.
Ocenjujemo, da ministrstvo Pravilnika ne bo smelo sprejeti, saj bi s tem kršilo vrsto določb veljavnih predpisov. Ključne so verjetno naslednje:
- Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določa, da se v populacije zavarovanih vrst lahko posega s Pravilnikom samo iz razloga »uravnavanja velikosti populacije z okoljem«. To pa je razlog, ki ga Habitatna Direktiva, ki je krovni predpis varstva narave v EU, ne pozna. Menimo, da je Slovenska ureditev v nasprotju z Direktivo. Zaradi načela neposrednega učinkovanja direktive, ki ni ustrezno prenesena v slovenski pravni red, pa zato Pravilnika ni dopustno sprejeti.
- Strokovno mnenje Zavoda za gozdove in Stališče Zavoda RS za varstvo narave, ki sta podlaga za sprejem Pravilnika nista sestavljena v skladu z 8. členom Uredbe.
- Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN tudi ne podajata na jasen in pregleden način treh testov, ki jih za poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst predpisuje Habitatna direktiva, ti so:
- Test 1: Utemeljitev, da obstaja ena od izjem, ki jih direktiva našteva v 16. členu;
- Test 2: Utemeljitev, da ni druge možnosti;
- Test 3: Utemeljitev, da poseg ne bo vplival na ugodno ohranitveno stanje vrst.
- ZGS brez ustrezne podkrepitve s podatki v svojem Strokovnem mnenju zatrjuje, da sta populaciji obeh vrst stabilni, vrsti pa v ugodnem stanju. Trditev je v nasprotju s študijo »Analiza odvzetih rjavih medvedov… v obdobju 2003-2006«. Študija ugotavlja, da (1) se je številčnost populacije medvedov v Sloveniji v zadnjih letih začela zmanjševati, (2) da je njeno zmanjševanje verjetno hitrejše, kot kaže enostavni model te študije, in (3) da je bil intenziven odstrel medveda v Sloveniji v zadnjih letih mogoč zaradi dotoka emigrantov iz Hrvaške. Ta študija torej kaže, da verjetno pogoji iz Testa 3 zgoraj niso izpolnjeni.
- Zakon o varstvu okolja predpisuje 30 dnevni rok, ko ima javnost možnost dajanja pripomb. Ministrstvo je Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN objavilo šele 13.1. Ker sta oba dokumenta podlaga za sprejem Pravilnika, javnost brez njiju sploh ne more presoditi, če je Pravilnik v skladu s predpisi. Ministrstvo je torej protizakonito skrajšalo čas za dajanje pripomb za 14 dni.
- Ena od predpisanih podlag za sprejem Pravilnika je tudi Stališče ZRSVN. Stališče je bilo napisano šele 6.1., skoraj 2 tedna po tistem, ko je bil predlog Pravilnika že objavljen. Pri pripravi Pravilnika ena od obveznih podlag torej ni mogla biti upoštevana.
7. January 2010
Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.
Vabilo k oddaji pripomb
Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.
Pripombe DOPPS
Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.
Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:
- narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
- načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
- institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
- načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.
Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.
Priloga
8. October 2008
Papirologija
Če želi društvo preprečiti škodljiv poseg v prostor je ključno, da se vključi v postopek presojanja vplivov na okolje. Vključiti se mora kot stranski udeleženec v postopek, ker le tako lahko realno kaj premakne. Tukaj pa naletimo na problem. Država dela vse, da bi društvom sodelovanje v postopku preprečila. Z Zakonom o varstvu okolja je določila, da lahko sodelujejo le društva, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu. Pogoje za pridobitev tega statusa pa je postavila tako visoko, da so za večino društev nedosegljiva.
Vlogo za pridobitev statusa z vsemi zahtevanimi dokazili smo vložili 8.10.2008. Glede na to, da je DOPPS že prej imel status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, je naša vloga precej enostavnejša. Ključni problem pa je poročilo revizorske hiše, ki pomeni za društvo zelo velik strošek.
Ministrstvo je imelo za izdajo (ali zavrnitev) odločbe o statusu 30 dni časa, vendar zakonskega roka ni spoštovalo. Zato smo 21.11.2008 na ministrstvo poslali urgenco. Tudi na to nismo dobili odgovora.
Kljub temu, da smo izpolnili vse predpisane pogoje, nam je okoljsko ministrstvo status podelo šele po enajstih mesecih, šele po več pisnih in ustnih urgencah ter po posredovanju urada varuha človekovih pravic.
Na DOPPSu ocenjujemo, da Slovenija s tem, ko društvom nalaga nerealno visoke zahteve za pridobitev statusa, krši določila Aarhuške konvencije, ki državljanom jamči pravico do sodnega varstva v okoljskih zadevah.
Priloge:
11. July 2008
Ureditev sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov pomembnih za varstvo okolja v slovenskem pravnem redu.
Čeprav je Slovenija ratificirala Aarhuško konvencijo, ki javnosti jamči pravico do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov, že leta 2004, smo konkretno pravno ureditev področja dočakali šele po intervenciji Ustavnega sodišča 2008.
Problematika je bila urejena z novelo Zakona o varstvu okolja, ki je bila sprejeta julija 2008, in sicer v novem 34.a členu. Ključne so naslednja pravila:
- organ, ki pripravlja nov predpis, mora pred njegovim sprejemom osnutek predpisa javno razgrniti za 30 dni; v tem času ima vsakdo pravico podati pripombe na osnutek
- “sprejemljive pripombe” (karkoli že to pomeni), je organ dolžan vključiti v predpis; prav za vse pripombe pa je dolžan napisati obrazloženo stališče, v katerem mora navesti razloge za sprejem oz. za zavrnitev pripomb; vsa obrazložena stališča je organ dolžan objaviti na svetovnem spletu
13. March 2008
Ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o ohranjanju narave v neskladju z ustavo, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov. Gre za pomembno sodbo, ki daje ustrezno veljavo Aarhuški konvenciji.
Logotip Ustavnega sodišča
Na pobudo Društva za osvoboditev živali je Ustavno sodišče presojalo ustavnost predpisov, s katerimi je okoljski minister leta 2006 dovolil odstrel 100 medvedov: Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Pravilnika o odstrelu medvedov.
Ustavno sodišče je oba podzakonska akta razveljavilo. Od vseh s strani Društva očitanih nezakonitosti, se je sodišče osredotočilo le na eno: na kršitev Aarhuške konvencije. Ta javnosti med drugim jamči pravico do sodelovanja pri sprejemnju predpisov, pomembnih za okolje. Ustavno sodišče je šlo še dlje od pobude Društva. Odločilo je, da je celo krovni zakon za področje ohranjanja narave neustaven, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov.
Ocenjujemo da gre za daljnosežno odločitev Ustavnega sodišča. Pričakujemo, da bo omogočila bistevno večjo transparentnost pri delu države na področju varstva okolja.
Parlament je neustavnost ZON odpravil z novelo Zakona o varstvu okolja, kjer je v novem 34.a členu predpisal pravila za sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisih na vseh področjih povezanih z varstvom okolja. Več…
Povezava:
28. September 2006
Pobuda za oceno ustavnosti predpisov, s katerimi je okoljsko ministrstvo za leto 2006 dovolilo odstrel stotih medvedov.
Medved (M.Krofel)
Od pristopa Slovenije k EU je pri nas medved zavarovan z Uredbo o zavarovanih živalskih vrstah. Kadar ni drugih možnosti je izjemoma mogoče dovoliti izredni odstrel medvedov, npr. zaradi preprečitve resne škode v kmetijstvu in zaradi interesa varnosti ljudi.
Do jeseni 2005 se je v populacije zavarovanih živalskih vrst posegalo z odločbo izdano v upravnem postopku. Po prepričanju nekaterih društev, posebej Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, so bile vse odločbe o odstrelu medvedov nezakonite. Zato so se aktivno angažirali v teh upravnih postopkih in poskušali preprečiti sprejemanje nezakonitih odločb.
Na okoljskem ministrstvu so se zato leta 2005 domislili načina, kako se pri določanju odstrela medvedov znebiti »nadležne« javnosti. S spremembo Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah so uvedli dovoljevanje odstrela s pravilnikom. Tukaj pa jim javnost ne more učinkovito gledati pod prste, saj nima možnosti ugovora…
Pobuda za oceno ustavnosti
Na Društvu za osvoboditev živali so bili prepričani, da je takšno omejevanje pravice javnosti neustavno. Zato so 28.9.2006 na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti dveh predpisov: Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave. Očitane so bile naslednje glavne nezakonitosti:
- omejevanje sodelovanja javnosti pri odločanju o odstrelu medvedov je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki javnosti zagotavlja pravico do aktivnega sodelovanja v okoljskih zadevah
- pri odločanju o odstrelu medvedov ni bil preverjen pogoj »če ni drugih možnosti«; po prepričanju vlagatelja te zagotovo so, saj jih precej našteva že državna Strategija upravljanja z medvedom
Ustavno sodišče je vlagateljem dalo prav in je oba izpodbijana predpisa razveljavilo. Več…
Priloge:
