Kljub temu, da je kormoran zavarovana živalska vrsta, lahko Agencija RS za okolje v določenih izjemnih primerih izda dovoljenje za odstrel kormoranov. Pravila za izjemno izdajanje dovoljenj za odstrel zavarovanih vrst so določena v členih 7. do 9. Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Dovoljenje mora biti časovno, območno in številčno omejeno.

Informacija o trenutno veljavnih dovoljenjih

Trenutno ni v veljavi nobeno dovoljenje za odstrel in plašenje kormoranov.

Dovoljenja, ki ne veljajo več

• ARSO: Dovoljenje 2008, 28.8.2008 (pdf 0,5 MB)

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 30.novembra 2009 sprejela prečiščeno besedilo Ptičje direktive.

Ptičja direktiva, ki je bila sprejeta aprila 1979, je bila že mnogokrat spremenjena. Predvsem so se spreminjali Dodatki, kjer so objavljeni seznami vrst ptic z različnimi varstvenimi statusi. V kodificirani različici, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26.1.2010, najdete prečiščeno besedilo direktive z najnovejšimi Dodatki. Prečiščeno besedilo se uradno imenuje: “DIREKTIVA 2009/147/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica)”

Povezave

• Slovensko besedilo direktive 2009/147/ES
• Angleško besedilo direktive 2009/147/EC

Predpisi o varstvu vrst

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (RS 1993); v veljavi od oktobra 1993 do maja 2004

• Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (SRS 1976); v veljavi od decembra 1976 do oktobra 1993.

• Odločba o zaščiti živali, ki so koristne za kmetijstvo in gozdarstvo (LRS, 1950)

• Odločba o zaščiteni divjadi (LRS, 1950)

• Naredba o varstvu redkih živali in rastlin (Kraljevina SHS, 1921)

Lovski predpisi

• Zakon o lovu (Kraljevina Jugoslavija, 1931)

• Odredba o nagradah za pokončevanje volkov (LRS, 1950)

Ocenjujemo, da je predlog Pravilnika o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010 nezakonit. Minister za okolje ga zato ne bo smel sprejeti.  V prispevku predstavljemo nekaj ključnih kršitev predpisov.

Volk (Wikipedija)

Na okoljskem ministrstvu je v postopku sprejemanja Pravilnik o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010. V 30 dnevnem roku med 30.12.2009 in 29.1.2010 ima javnost možnost dajati pripombe na predlagani Pravilnik (Aarhuška konvencija). Ministrstvo predlaga odstrel 70 medvedov in 10 volkov.

Ocenjujemo, da ministrstvo Pravilnika ne bo smelo sprejeti, saj bi s tem kršilo vrsto določb veljavnih predpisov. Ključne so verjetno naslednje:

• Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določa, da se v populacije zavarovanih vrst lahko posega s Pravilnikom samo iz razloga »uravnavanja velikosti populacije z okoljem«. To pa je razlog, ki ga Habitatna Direktiva, ki je krovni predpis varstva narave v EU, ne pozna. Menimo, da je Slovenska ureditev v nasprotju z Direktivo. Zaradi načela neposrednega učinkovanja direktive, ki ni ustrezno prenesena v slovenski pravni red, pa zato Pravilnika ni dopustno sprejeti.
• Strokovno mnenje Zavoda za gozdove in Stališče Zavoda RS za varstvo narave, ki sta podlaga za sprejem Pravilnika nista sestavljena v skladu z 8. členom Uredbe.
• Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN tudi ne podajata na jasen in pregleden način treh testov, ki jih za poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst predpisuje Habitatna direktiva, ti so:
  • Test 1: Utemeljitev, da obstaja ena od izjem, ki jih direktiva našteva v 16. členu;
  • Test 2: Utemeljitev, da ni druge možnosti;
  • Test 3: Utemeljitev, da poseg ne bo vplival na ugodno ohranitveno stanje vrst.
• ZGS brez ustrezne podkrepitve s podatki v svojem Strokovnem mnenju  zatrjuje, da sta populaciji obeh vrst stabilni, vrsti pa v ugodnem stanju. Trditev je v nasprotju s študijo »Analiza odvzetih rjavih medvedov… v obdobju 2003-2006«. Študija ugotavlja, da (1) se je številčnost populacije medvedov v Sloveniji v zadnjih letih začela zmanjševati, (2) da je njeno zmanjševanje verjetno hitrejše, kot kaže enostavni model te študije, in (3) da je bil intenziven odstrel medveda v Sloveniji v zadnjih letih mogoč zaradi dotoka emigrantov iz Hrvaške. Ta študija torej kaže, da verjetno pogoji iz Testa 3 zgoraj niso izpolnjeni.
• Zakon o varstvu okolja predpisuje 30 dnevni rok, ko ima javnost možnost dajanja pripomb. Ministrstvo je Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN objavilo šele 13.1. Ker sta oba dokumenta podlaga za sprejem Pravilnika, javnost brez njiju sploh ne more presoditi, če je Pravilnik v skladu s predpisi. Ministrstvo je torej protizakonito skrajšalo čas za dajanje pripomb za 14 dni.
• Ena od predpisanih podlag za sprejem Pravilnika je tudi Stališče ZRSVN. Stališče je bilo napisano šele 6.1., skoraj 2 tedna po tistem, ko je bil predlog Pravilnika že objavljen. Pri pripravi Pravilnika ena od obveznih podlag torej ni mogla biti upoštevana.

Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.

Vabilo k oddaji pripomb

Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.

Pripombe DOPPS

Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.

Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:

• narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
• načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
• institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
• načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.

Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.

Priloga

• DOPPS: Pripombe na Pravilnik o presojah, 7.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Pri Ljubnem ob savinji so neznani storilci streljali na jato žerjavov. Kljub temu, da so po njihovih besedah streljali s slepimi naboji, gre za prekršek. Prepovedano je namreč vznemirjati zavarovane živalske vrste.

Žerjavi (A.Jagodnik)

Obveščeni smo bili, da so neznanci dne 31.10.2009  na območju Ljubnega ob Savinji večkrat streljali na veliko jato selečih se žerjavov.

Lovski inšpektor, ki je bil o dogodku obveščen, je nemudoma interveniral. Opravil naj bi razgovor s predstavniki lovske družine Ljubno, ki mu naj bi potrdili, da so v resnici sedemkrat (7x) streljali na omenjeno jato, vendar da so streljali s slepimi naboji. Kot smo bili obveščeni, inšpektor nato s postopkom ni nadaljeval.

Prepričani smo, da je inšpektor ravnal narobe, saj streljanje na žerjave s slepimi naboji pomeni vznemirjanje zavarovane živalske vrste, kar je prepovedano z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Zato smo 4.11.2009 inšpektorju tudi mi poslali prijavo in ga pozvali, da prekrškarje ustrezno oglobi. Na odziv inšpektorja zaenkrat še vedno čakamo.

Priloga:

• DOPPS: Prijava streljanja na jato žerjavov pri Ljubnem, 4.11.2009 (doc 77 KB)

Spodaj je seznam dosedanjih ministrov za okolje, ki so v dobrem in slabem krojili okoljsko politiko in snovali okoljske predpise.

Miha Jazbinšek

16.5.1990 – 14.5.1992 (1. vlada RS) predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora

14.5.1992 – 25.1.1993 (2. vlada RS) minister za varstvo okolja in urejanje prostora

25.1.1993 – 1.2.1994 (3. vlada RS) minister za okolje in prostor

dr. Pavel Gantar

28.2.1994 – 27.2.1997 (3. vlada RS) minister za okolje in prostor

27.2.1997 – 7.6.2000 (4. vlada RS) minister za okolje in prostor

dr. Andrej Umek

7.6.2000 – 30.11.2000 (5. vlada RS) minister za okolje in prostor

mag. Janez Kopač

30.11.2000 – 19.12.2000 (6. vlada RS) minister za okolje, prostor in energijo

19.12.2000 – 3.12.2004 (7. vlada RS) minister za okolje, prostor in energijo

Janez Podobnik

3.12.2004 – 21.11.2008 (8. vlada RS) minister za okolje in prostor

Karel Erjavec

21.11.2008 – danes (9. vlada RS) minister za okolje in prostor

Direktive predstavljajo enega od temeljev prava Evropske unije. So nekakšni zavezujoči napotki državam članicam, kako morajo v nacionalnih predpisih urediti kakšno področje.

Zastavlja se vprašanje, kaj se zgodi, če država članica v predpisenem roku svojih predpisov ne uskladi z direktivo? Ena posledica je, da je država zaradi tega lahko obsojena na Evropskem sodišču. Druga, ki je za državljane bistveno bolj pomembna, pa je, da direktive, ki niso ustrezno in pravočasno prenesene v pravni red države članice, učinkujejo neposredno. To pomeni, da jih morajo nacionalni državni organi neposredno uporabljati pri svojem odločanju. V Sloveniji je zaenkrat malo znano, da načelo neposrednega učinkovanja direktiv velja tudi za upravne organe, ki odločajo v upravnih postopkih.

V Sloveniji je načelo neposrednega učinkovanja direktiv še posebej pomembno za področje varstva narave, saj je kar nekaj določil, ki izhajano iz Ptičje in iz Habitatne direktive, ki niso ustrezno prenešene v naš pravni red. Dva konkretna primera:

• Daljinski vpliv. Iz direktiv izhaja, da je treba zavrniti tudi posege v prostor izven območij Natura 2000, če bi ti lahko imeli prekomeren daljinski vpliv na kakšno Natura območje. Pri nas je s Pravilnikom določeno, do kje seže daljinski vpliv za različne vrste posegov. To je neustrezno, saj razdalje dosega daljinskega vpliva ni mogoče administrativno omejiti.
• Seznam posegov, za katere je presoja vplivov na Natura 2000 območja potrebna. Pri nas imamo Pravilnik, ki določa za katere posege v prostor je presoja vplivov na Natura območja potrebna in za katere ne. To je v nasprotju s Habitatno direktivo. Ta pravi, da je treba presoditi VSAK poseg, ki bi lahko pomembno vplival na Natura območje.  

Več o neposrednem učinkovanju direktiv si preberite v članku prof. Rajka Kneza, ki je eden najboljših poznavalcev prava Evropske unije pri nas.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Veljavnost načela neposredne uporabe oziroma učinkovanja direktiv Evropske unije v Republiki Sloveniji je v prelomni odločbi št. Up-2012/08 z dne 5.3.2009 potrdilo tudi že slovensko Ustavno sodišče RS – glejte odstavek B9.

Priloge:

• Knez (2008): Uporaba in učinkovanje direktiv s področja varstva okolja v upravnih in sodnih postopkih, Varstvo narave št. 21, str: 7-23   

Papirologija

Če želi društvo preprečiti škodljiv poseg v prostor je ključno, da se vključi v postopek presojanja vplivov na okolje. Vključiti se mora kot stranski udeleženec v postopek, ker le tako lahko realno kaj premakne. Tukaj pa naletimo na problem. Država dela vse, da bi društvom sodelovanje v postopku preprečila. Z Zakonom o varstvu okolja je določila, da lahko sodelujejo le društva, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu. Pogoje za pridobitev tega statusa pa je postavila tako visoko, da so za večino društev nedosegljiva.

Vlogo za pridobitev statusa z vsemi zahtevanimi dokazili smo vložili 8.10.2008. Glede na to, da je DOPPS že prej imel status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, je naša vloga precej enostavnejša. Ključni problem pa je poročilo revizorske hiše, ki pomeni za društvo zelo velik strošek.

Ministrstvo je imelo za izdajo (ali zavrnitev) odločbe o statusu 30 dni časa, vendar zakonskega roka ni spoštovalo. Zato smo 21.11.2008 na ministrstvo poslali urgenco. Tudi na to nismo dobili odgovora.

Kljub temu, da smo izpolnili vse predpisane pogoje, nam je okoljsko ministrstvo status podelo šele po enajstih mesecih, šele po več pisnih in ustnih urgencah ter po posredovanju urada varuha človekovih pravic.

Na DOPPSu ocenjujemo, da Slovenija s tem, ko društvom nalaga nerealno visoke zahteve za pridobitev statusa, krši določila Aarhuške konvencije, ki državljanom jamči pravico do sodnega varstva v okoljskih zadevah.

Priloge:

• DOPPS: Vloga za pridobitev statusa po ZVO, 8.10.2008 (pdf 0,1 MB)
• DOPPS: Urgenca na MOP, 21.11.2008 (pdf 0,1 MB)
• MOP: Odločba o podelitvi statusa, 31.8.2009 (pdf  0,17 MB)

Ureditev sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov pomembnih za varstvo okolja v slovenskem pravnem redu.

Čeprav je Slovenija ratificirala Aarhuško konvencijo, ki javnosti jamči pravico do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov, že leta 2004, smo konkretno pravno ureditev področja dočakali šele po intervenciji Ustavnega sodišča 2008.

Problematika je bila urejena z novelo Zakona o varstvu okolja, ki je bila sprejeta julija 2008, in sicer v novem 34.a členu. Ključne so naslednja pravila:

• organ, ki pripravlja nov predpis, mora pred njegovim sprejemom osnutek predpisa javno razgrniti za 30 dni; v tem času ima vsakdo pravico podati pripombe na osnutek
• “sprejemljive pripombe” (karkoli že to pomeni), je organ dolžan vključiti v predpis; prav za vse pripombe pa je dolžan napisati obrazloženo stališče, v katerem mora navesti razloge za sprejem oz. za zavrnitev pripomb; vsa obrazložena stališča je organ dolžan objaviti na svetovnem spletu

258. člen (Nevestno delo v službi)

Uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o ohranjanju narave v neskladju z ustavo, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov. Gre za pomembno sodbo, ki daje ustrezno veljavo Aarhuški konvenciji.

Logotip Ustavnega sodišča

Na pobudo Društva za osvoboditev živali je Ustavno sodišče presojalo ustavnost predpisov, s katerimi je okoljski minister leta 2006 dovolil odstrel 100 medvedov: Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Pravilnika o odstrelu medvedov.

Ustavno sodišče je oba podzakonska akta razveljavilo. Od vseh s strani Društva očitanih nezakonitosti, se je sodišče osredotočilo le na eno: na kršitev Aarhuške konvencije. Ta javnosti med drugim jamči pravico do sodelovanja pri sprejemnju predpisov, pomembnih za okolje. Ustavno sodišče je šlo še dlje od pobude Društva. Odločilo je, da je celo krovni zakon za področje ohranjanja narave neustaven, ker ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju podzakonskih predpisov.

Ocenjujemo da gre za daljnosežno odločitev Ustavnega sodišča. Pričakujemo, da bo omogočila bistevno večjo transparentnost pri delu države na področju varstva okolja.

Parlament je neustavnost ZON odpravil z novelo Zakona o varstvu okolja, kjer je v novem 34.a členu predpisal pravila za sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisih na vseh področjih povezanih z varstvom okolja. Več…

Povezava:

• Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-386/06-32 o neustavnosti ZON

Pobuda za oceno ustavnosti predpisov, s katerimi je okoljsko ministrstvo za leto 2006 dovolilo odstrel stotih medvedov.

Medved (M.Krofel)

Od pristopa Slovenije k EU je pri nas medved zavarovan z Uredbo o zavarovanih živalskih vrstah. Kadar ni drugih možnosti je izjemoma mogoče dovoliti izredni odstrel medvedov, npr. zaradi preprečitve resne škode v kmetijstvu in zaradi interesa varnosti ljudi.

Do jeseni 2005 se je v populacije zavarovanih živalskih vrst posegalo z odločbo izdano v upravnem postopku. Po prepričanju nekaterih društev, posebej Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, so bile vse odločbe o odstrelu medvedov nezakonite. Zato so se aktivno angažirali v teh upravnih postopkih in poskušali preprečiti sprejemanje nezakonitih odločb.

Na okoljskem ministrstvu so se zato leta 2005 domislili načina, kako se pri določanju odstrela medvedov znebiti »nadležne« javnosti. S spremembo Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah so uvedli dovoljevanje odstrela s pravilnikom. Tukaj pa jim javnost ne more učinkovito gledati pod prste, saj nima možnosti ugovora…

Pobuda za oceno ustavnosti

Na Društvu za osvoboditev živali so bili prepričani, da je takšno omejevanje pravice javnosti neustavno. Zato so 28.9.2006 na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti dveh predpisov: Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave. Očitane so bile naslednje glavne nezakonitosti:

• omejevanje sodelovanja javnosti pri odločanju o odstrelu medvedov je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki javnosti zagotavlja pravico do aktivnega sodelovanja v okoljskih zadevah
• pri odločanju o odstrelu medvedov ni bil preverjen pogoj »če ni drugih možnosti«; po prepričanju vlagatelja te zagotovo so, saj jih precej našteva že državna Strategija upravljanja z medvedom

Ustavno sodišče je vlagateljem dalo prav in je oba izpodbijana predpisa razveljavilo. Več…

Priloge:

• Pobuda za oceno ustavnosti: odstrel medvedov 2006, 28.9.2006 (doc 0,2 MB)
• Ustavno sodišče: odločba odstrel medvedi 2006, 13.3.2008 (doc 0,24 MB)

Slovenija je julija 2003 ratificirala konvencijo, s katero se je zavezala aktivno varovati svojo najdragocenejšo krajino. Za uresničevanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor. Videti je, da zaenkrat ni storilo še ničesar, da bi se konvencija začela izvajati.

Vrhunska slovenska krajina (T.Jančar)

Evropska konvencija o krajini je bila sestavljena v okviru držav članic Sveta Evrope, 20.10.2000 v Firencah. Konvencija je nastala ob spoznanju, da je krajina pomemben del kakovosti življenja in blaginje ljudi, ter da sodobni razvoj pogosto spreminja krajino na slabše. S to konvencijo želijo države Sveta Evrope zagotoviti nov mednarodni inštrument, ki bo namenjen varstvu, načrtovanju in upravljanju vseh krajin v Evropi.

S pristopom k konvenciji se države podpisnice med drugim zavežejo:

• da bodo krajine zakonsko priznale kot bistveno sestavino človekovega okolja;
• da bodo oblikovale in izvajale krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine;
• da bodo določile cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine;
• da bodo uvedle instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.

Videti je, da okoljsko ministrstvo, katero je zadolženo za izvajanje konvencije, svoje naloge ni vzelo resno. Zaenkrat ni videti, da bi pripravilo kakršnekoli instrumente namenjene varstvu krajine. Najdragocenejša krajina je še vedno na milost in nemilost prepuščena raznim “razvojnim” pobudam.

Zaenkrat imamo le splošno obveznost presojanja vplivov večjih posegov na krajino, kar določa ZVO. Vendar ker ni podzakonskih predpisov, ki bi predpisali merila za vrednotenje vplivov na krajino, se uradniki pri presojah krajine otepajo.

Povezava:

• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini

Primer v katerem je okoljsko ministrstvo izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov, upravno sodišče pa je odločbo po tožbi DOPPSa razveljavilo. Kormorane pa so v vmesnem času pobili. Gre za prvo tožbo DOPPSa zoper državo.

Kormoran (T.Jančar)

Primer se je začel na predlog Ribiške zveze Slovenije (RZS), ki je bila mnenja, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. Okoljsko ministrstvo je argumentaciji deloma pritrdilo in izdalo odločbo, ki je dovoljevala plašenje in odstrel kormoranov. Odstrel je bil številčno omejen (skupaj 370 osebkov) in dovoljen le na nekaterih rekah. V DOPPSu smo bili prepričani, da je bila odločba nezakonita, zato smo zoper njo vložili tožbo na Upravnem sodišču. To je bila prva tožba DOPPSa zoper državo sploh.

Upravno sodišče je odločbo razveljavilo iz naslednji razlogov:

• Ker na odločbi nista navedena ne številke ne datum izdaje, ki sta obvezni sestavini odločbe;
• izrek odločbe ni dovolj jasen, ministrstvo bi moralo konkretno navesti kakšne vrste plašenja so dovoljene;
• v obrazložitvi odločbe ni navedeno dejansko stanje, niso podani razlogi, ki bi bili odločilni za presojo dokazov, prav tako pa niso navedeni razlogi, ki so narekovali tako odločitev ministrstva.

Upravno sodišče je odločbo torej odpravilo in zadevo vrnilo okoljskemu ministrstvu v ponovno odločanje. Ponovnega odločanja kajpak ni bilo, saj so kormorane v vmesnem času že pobili.

Kljub temu, da je imela odločba okoljskega ministrstva mnoge nepravilnosti, pa je bila vseeno za razred boljša od odločb o odstrelu kormoranov, ki so jih v naslednjih letih izdajali na kmetijskem ministrstvu. 

Priloge:

• MOP: Odločba o plašenju in odstrelu kormoranov, november 1997 (pdf 0,2 MB)
• DOPPS: Tožba zoper odločbo MOP, 16.12.1997 (pdf 0,18 MB)
• Upravno sodišče: Sodba o odpravi odločbe MOP, 5.1.2000 (pdf 0,34 MB)

Ptičja direktiva je najstarejši predpis EU s področja varstva narave in je tudi eden najpomemnejših. Direktiva je vzpostavila obsežen sistem varstva za vse prostoživeče vrste v Uniji. Sprejeta je bila s popolnim soglasjem držav članic kot odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi upadanja populacij ptic, kar je posledica onesnaženj, uničevanja habitatov in prekomernega lova. Države članice so se strinjale, da so ptice – mnoge vrste so selivke – skupna naravna dediščina vse Unije, zaradi česar njihovo varstvo zahteva sodelovanje vseh članic.

Natura 2000

Direktiva priznava, da je izgubljanje in degradiranje habitatov največja grožnja ohranjanju ptic v Uniji. Zato veliko pozornost posveča ohranjanju habitatov ogroženih  vrst ptic. Države članice morajo za vse vrste ptic iz Dodatka I direktive oblikovati posebna območja varstva (imenovana tudi območja Natura 2000), kjer so dolžne zagotavljati da so populacije varovanih vrst ptic v ugodnem stanju.

Povezave:

• Uradno prečiščeno besedilo Ptičje direktive
• Uradne spletne strani Evropske komisije o Ptičji direktivi
• Brošura Sodbe Evropskega sodišča povezane z Ptičjo in Habitatno direktivo (2006)