24. February 2010
Predstavljamo primer večkratnega prijavljanja ponavljajoče se nedovoljene plovbe po Ptujskem jezeru. Primer nazorno pokaže neučinkovitost občinskih inšpekcijskih služb.
Ptujsko jezero je daleč najpomembnejše območje za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji, tu pa so tudi gnezdišča nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic. Zaradi varstva ptic je na Ptujskem jezeru plovba omejena (Odloka o plovbi na Ptujskem jezeru). Za skrbnika plovbnega režima je določeno Brodarsko društvo Ranca Ptuj, za nadzor nad izvajanjem pa Medobčinska inšpekcija s Ptuja.
Kljub jasnim pravilom plovbe in jasno določenim pristojnostim glede nadzora, na jezeru prihaja do rednih in pogostih kršitev. Na DOPPSu želimo doseči spoštovanje odloka, zato smo začeli z rednim spremljanjem in prijavljanjem kršitev. Kljub številnim dobro dokumentiranim prijavam zaenkrat akcija ni dala nobenega rezultata. Inšpekcija doslej ni izrekla nobenega ukrepa. Med pomembnimi kršitelji plovnega režima je celo Brodarsko društvo Ranca Ptuj, kateremu je bila zaupana naloga skrbnika plovbnega režima.
Trasa nedovoljene plovbe
Od februarja 2010 smo podali 8 prijav:
- DOPPS: (1) Prijava nedovoljene plovbe z dne 17.2.2010, 24.2.2010 (pdf 0,13 MB)
- DOPPS: (2) Prijava nedovoljene plovbe z dne 16.3.2010, 23.3.2010 (pdf 0,11 MB)
- DOPPS: (3) Prijava nedovoljene plovbe z dne 28. in 30.3.2010, 2.4.2010 (pdf 0,12 MB)
- DOPPS: (4) Prijava nedovoljene plovbe z dne 6.4.2010, 12.4.2010 (pdf 0,11 MB)
- DOPPS: (5) Prijava nedovoljene plovbe z dne 25.4.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)
- DOPPS: (6) Prijava nedovoljene plovbe z dne 2.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,12 MB)
- DOPPS: (7) Prijava nedovoljene plovbe z dne 11.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)
- DOPPS: (8) Prijava nedovoljene plovbe z dne 14., 15. in 16.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)
Akcija zaenkrat ni obrodila nikakršnih sadov. Inšpektorica nas je obvestila (glej odgovore zgoraj), da so naše prijave nepopolne, ker da nismo navedli konkretnih podatkov o kršiteljih (osebno ime, EMŠO…). Opravila je sicer razgovor z odgovorno osebo Brodarskega društva Ranca, vendar podatkov k kršiteljih ni dobila.
Kršitve se medtem nemoteno nadaljujejo. Večinoma popoldne in ob koncih tedna, ko inšpektorjev ni v službi. Brodarsko društvo Ranca je šlo celo tako daleč, da je v nasprotju z režimom plovbe 14.-16. maja priredilo regatno tekmovanje in celotni seznam tekmovalcev (= kršiteljev odloka) objavilo na svoji spletni strani. Zdaj z zanimanjem pričakujemo odgovor inšpekcije na naše zadnje prijave.
28. January 2010
Predstavljamo pravila varovanja kormorana in primere prijav nezakonitega ubijanja kormoranov.
Obglavljeno truplo kormorana
Kormoran je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. 5. člen Uredbe določa, da je kormorane prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti in vznemirjati. Kdor ubije kormorana:
- stori prekršek po 160. členu Zakona o ohranjanju narave; storilec se kaznuje z globo od 125 do 625 EUR
- stori kaznivo dejanje “usmrtitve zaščitene živali” po 344. členu Kazenskega zakonika; storilec se lahko kaznuje z zaporom do 5 let
Če ste opazili osebo, ki ubija kormorane, ali če ste našli truplo kormorana, vas prosimo da dogodek prijavite okoljski inšpekciji (prekršek) ali policiji (kaznivo dejanje) ter obvestite DOPPS.
Agencija RS za okolje lahko s posebnim dovoljenjem na določenih mestih in za določen čas izjemoma dovoli odstrel določenega števila kormoranov. Če je trenutno v veljavi kakšno tako dovoljenje lahko preverite TUKAJ.
Ptujsko jezero, 28.1.2010
Član DOPPS je na nasipu Ptujskega jezera našel obglavljeno truplo kormorana, ki je bil očitno ubit z lovsko puško šibrenico. Na Mariborsko območno enoto Inšpektorata RS za okolje in prostor smo poslali prijavo iz pisarne DOPPS. (pdf 0,2 MB)
30. December 2009
Primer učinkovite policijske akcije: Sevniški policisti so prijeli krivolovca, ki je z lovskim orožjem in železno pastjo lovil živali. Sodišče je odobrilo hišno preiskavo, v kateri so policisti zbrali ključne dokaze.
Skopec (Policijska uprava Krško)
Časopis “Dnevnik” je 30.12.2009 objavil naslednjo novico:
“Mučitelj živali v past ujel mačka.
Sevnica – Posavski policisti so v teh dneh divjemu lovcu iz okolice Sevnice zasegli puško in prepovedano past za divjad, tako imenovanega volka. Sevniškim policistom je na uho prišla informacija, da se 64-letni domačin nezakonito ukvarja z lovljenjem živali, zato so tamkajšnje okrajno sodišče zaprosili za nalog za hišno preiskavo. Z nalogom v rokah so predvčerajšnjim prebrskali 64-letnikovo domovanje in gospodarsko poslopje, kjer so našli in zasegli puško z 22-milimetrsko gladko cevjo in daljnogledom, več kot 160 nabojev in nastavljeno kovinsko past. V njej so našli mačka, ki se je ujel v past in poginil.
Krivolovec se je od svojega orožja, za katerega seveda ni imel dovoljenja, moral posloviti, pričakuje pa lahko kazensko ovadbo zaradi mučenja živali in uvedbo postopka o prekršku zaradi zakona o orožju. Policisti ga bodo zaradi nezakonitega lova s kovinsko pastjo prijavili še inšpekcijskim službam.”
Komentar
Primer dokazuje, da se zločine nad naravo splača prijavljati policiji. Ključni nauki tega poučnega primera so po našem mnenju naslednji:
- tudi če policistom ne moremo predložiti trdnih dokazov se zločine nad naravo splača prijavljati, saj ima policija na voljo učinkovite metode za zbiranje dokazov
- sodišče lahko izda nalog za hišno preiskavo tudi v primeru zločinov nad naravo
- posamezno nezakonito dejanje lahko vsebuje kršitve mnogih različnih predpisov, vsi vidiki se lahko izkažejo šele po kvalitetni in strokovni obravnavi pristojnega organa; v konkretnem primeru je šlo za naslednje kršitve:
- nezakonito posedovanje strelnega orožja
- nezakonito mučenje živali
- nezakonit lov živali
- nedovoljen lov s prepovedanimi pastmi
31. October 2009
Pri Ljubnem ob savinji so neznani storilci streljali na jato žerjavov. Kljub temu, da so po njihovih besedah streljali s slepimi naboji, gre za prekršek. Prepovedano je namreč vznemirjati zavarovane živalske vrste.
Žerjavi (A.Jagodnik)
Obveščeni smo bili, da so neznanci dne 31.10.2009 na območju Ljubnega ob Savinji večkrat streljali na veliko jato selečih se žerjavov.
Lovski inšpektor, ki je bil o dogodku obveščen, je nemudoma interveniral. Opravil naj bi razgovor s predstavniki lovske družine Ljubno, ki mu naj bi potrdili, da so v resnici sedemkrat (7x) streljali na omenjeno jato, vendar da so streljali s slepimi naboji. Kot smo bili obveščeni, inšpektor nato s postopkom ni nadaljeval.
Prepričani smo, da je inšpektor ravnal narobe, saj streljanje na žerjave s slepimi naboji pomeni vznemirjanje zavarovane živalske vrste, kar je prepovedano z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.
Zato smo 4.11.2009 inšpektorju tudi mi poslali prijavo in ga pozvali, da prekrškarje ustrezno oglobi. Na odziv inšpektorja zaenkrat še vedno čakamo.
Priloga:
26. April 2009
Kormoran z odstreljeno perutjo, fotografiran na Žovneškem jezeru
Če naletite, da kdo naravi dela škodo in če veste, da je škodljivo ravnanje nezakonito, potem je koristno, da prekršek prijavite inšpekciji. Med ljudmi je sicer zaslediti prepričanje, da so prijave okoljski inšpekciji pogosto jalove, inšpektorji pa neučinkoviti. Na DOPPSu imamo take in drugačne izkušnje. Dejstvo je, da verjetnost učinkovite reakcije inšpektorja močno naraste, če je prijava napisana dobro in če vsebuje veliko konkretnih podatkov in dokazov.
V dobri prijavi ne smejo manjkati naslednji podatki:
- datum prijave
- natančen opis spornega ravnanja, prekrška; kateri deli narave so bili prizadeti (vrste, habitati, …); kolikor se le da se izražajte v številkah (npr: najdeni sta bili dve trupli kanje; divje odlagališče gradbenih odpadkov meri 15 x 20 m, meter in pol na visoko, …)
- navedite kateri predpis in kateri členi so bili kršeni (to sicer ni obvezni del prijeva, vendar pomaga)
- natančna navedba lokacije prekrška, npr: naslov, kraj ali ledinsko ime, parcelna številka … (če imate možnost prijavi priložite zemljevid z označeno lokacijo prekrška)
- datum in ura prekrška; če ne veste točno, napišite približno; če ne veste drugega, napišite, kdaj ste prekršek odkrili
- podatki o strorilcu prekrška; če ga poznate, navedite ime, priimek in naslov bivanja, če niste povsem prepričani, navedite da gre za sum; če o storilcu ne veste ničesar, navedite da gre za prijavo zoper neznanega storilca
- navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah
- navedite podatke o prijavitelju (se pravi sebi): ime, naslov, telefon, e-pošta
- na koncu ne pozabite napisati: “Prosimo vas, da nas v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru obveščate o poteku postopka in o sprejetih ukrepih.”
Prijavo pošljite na sedež Inšpektorata RS za okolje in prostoru (IRSOP, Dunajska 47, 1000 Ljubljana) in na ustrezno območno enoto. Območne enote so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in v Novem Mestu. Naslove najdete na spletni strani IRSOP.
Predlagamo, da prijavo pošljete v vednost tudi na DOPPS. Prijave hujših prekrškov in druge zanimivejše primere bomo predstavili na straneh PRAVO za NARAVO. Verjamemo, da bo s tem vaša prijava imela več možnosti za uspeh.
24. October 2008
Primer nezakonite gradnje gozdne prometnice; investitor ZGS je začel z gradnjo brez naravovarstvenega soglasja na območju, kjer je takšno soglasje obvezno.
Bager ob trasi Devinske ceste
Oktobra 2008 smo na širšem območju Volovje rebri, pod Devinom naleteli na bager, ki je očitno odpiral traso za nekakšno novo cesto. Ker gre za območje, ki izpolnjuje merila za uvrstitev v Naturo 2000, smo na ZRSVN preverili, če je bilo izdano kakšno dovoljenje za gradnjo ceste. Izvedeli smo, da nobeno dovoljenje ni bilo izdano, da pa ZGS namerava tu zgraditi t.i. protipožarno preseko.
Ker gre za območje, kjer je po Uredbi o območjih Natura 2000 za vsak škodljiv poseg v prostor potrebno izvesti ustrezno presojo vplivov na varovane vrste, bi moral investitor pridobiti naravovarstveno soglasje.
Na ZGS so zavzeli stališče, da za gradnjo protipožarnih presek naravovarstvenega soglasja ne rabijo. Protipožarna preseka (ime je precej zavajajoče) je gozdna cesta, ki je (med drugim) namenjena za dostop z gasilnimi vozili. Z gradnjo protipožarnih presek na najobčutljivejših območjih je ZGS napravil že kar nekaj škode naravi.
6.11. smo podali prijavo na Koprsko enoto okoljske inšpekcije. Dela na trasi ceste so bila takoj ustavljena. Dne 23.12. nas je inšpektor obvestil, da je proti ZGS začel prekrškovni postopek, na obvestilo o izvedenih ukrepih pa še čakamo.
7.11. je ZGS na ARSO naslovil prošnjo za pojasnitev ali je za gradnjo protipožarne preseke v Natura 2000 območju pridobiti naravovarstveno soglasje; ARSO je svoje mnenje podala 24.11: naravovarstveno soglasje je potrebno! S tem je verjetno konec še ene dileme v zvezi z Naturo 2000.
Priloge:
10. June 2007
Lesna sova v ujetništvu
Zadrževanje sov v ujetništvu v SLoveniji ni dovoljeno, saj to prepoveduje Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Junija 2007 je član DOPPSa na dvorišču hiše na Štajerskem fotografiral kletko z ujeto lesno sovo. Napisali smo prijavo pristojni okoljski inšpekciji.
Odziv inšpektorice je bil razmeroma hiter. Obiskala je omenjeni naslov in si ogledala kletko, v kateri je bila fotografirana lesna sova. Ker v času inšpekcijskega terenskega obiska sove v tisti kletki ni bilo, je postopek ustavila in nas o tem pisno obvestila.
Komentar
Menimo, da je bila odločitev inšpektorice napačna. Zaključila je, da ni podana kršitev Uredbe, ker da v času njenega obiska sove v kletki ni bilo. Zaključek je nesmiseln, saj je inšpektorica razpolagala s fotografijo lesne sove v tisti kletki. Če fotografija sama inšpektorici ni zadostovala kot dokaz nezakonitega zadrževanja lesne sove, bi ji morala služiti vsaj kot utemeljen sum. Iz dopisa inšpektorice ni razvidno, da bi poskušala izvesti kakršnokoli poizvedbo ali vsaj zaslišanje lastnika kletke.
Priloge:
