Sodba Upravnega sodišča je razveljavila Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber.

Podlesna vetrnica

Upravno sodišče je razsodilo o tožbi, ki jo je DOPPS 8.12.2010 vložil zoper okoljevarstveno soglasje za Vetrno elektrarno Volovja reber. Sodišče je odpravilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje. Sodišče ugotavlja, da je bila temeljna pomanjkljivost soglasja v njegovi nezadostni obrazložitvi, Arso vsebinskih vprašanj vpliva vetrnic na naravo sploh ni obravnavala. Tisti del odločbe o okoljevarstvenem soglasju, v katerem je Arso zavrnila izdajo soglasja za 10 vetrnic, pa je sodišče pustilo v veljavi in je zdaj pravnomočno.

Sodišče se je v sodbi vsebinsko opredelilo do vrste ključnih pravil presojanja vplivov posegov na Natura 2000 območja, ki izhajajo iz Hanitatne direktive EU in iz pravne prakse Evropskega sodišča. Ker gre za prvo sodbo s tega področja, sodba predstavlja pomemben element slovenske pravne prakse. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih poudarkov:

• investitor je tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 11, odst 1)
• mnenje ZRSVN pri odločanju resda ni pravno zavezujoče, vendar mora ARSO, kadar odloči v nasprotju z njim, svojo odločitev utemeljiti z navedbo ustreznih dokazov (str 13, odst 5)
• v ponovnem odločanju bo morala ARSO presoditi, kateri argumenti DOPPS so pravno pomembni za odločitev in nato opraviti presojo, ali kljub temu v zadevi ni dvoma, da načrtovani poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja (str 14, odst 3)
• o vsem tem bo morala ARSO navesti popolne razloge, ki bodo morali biti zaradi obširnosti zadeve navedeni sistematično po posamičnih spornih vprašanjih (str 14, odst 3)

Priloga:

• Upravno sodišče: Sodba o odpravi okoljevarstvenega soglasja, 3.3.2011 (pdf 1 MB)

DOPPS je v roku vložil pritožbo proti odločbi o drugem soglasju ARSO za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Odločba ARSO je diletantska, manj kakovostne upravne odločbe na DOPPS še nismo videli.

Vetrnica ob avtocesti (T.Jančar)

Pritožbo smo na DOPPS pripravili v predpisane 15 dnevnem roku. Na 34 straneh smo podrobno predstavili in argumentirali 24 pritožbenih razlogov, od katerih je vsak zase dovolj, da se odločba razveljavi. Ključni pritožbeni razlog je, da je ARSO vse argumente in podatke, ki jih je DOPPS posredoval v postopek, zavrnila pavšalno, brez da bi jih vsebinsko obravnavala. To se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, saj se take odločbe sploh ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP-UPB2).

Drugi pritožbeni razlogi so še:

• za večino varovanih vrst dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno ali pa je bilo ugotovljeno nepopolno;
• predpisana presoja vplivov posega za nekatere varovane vrste sploh ni bila izvedena;
• predpisana presoja vplivov posega na krajino ni bila izvedena;
• predpisano previdnostno načelo ni bilo uporabljeno;
• zavezujoče določbe predpisov evropske unije niso bile uporabljene… 

Prilogi:

• DOPPS: Pritožba zoper drugo soglasje za VE Volovja reber, 9.7.2010 (pdf 0,82 MB)
• Za lažje branje sporne odločbe ARSO o drugem okoljevarstvenem soglasju smo pripravili komentirano in na poglavja razčlenjeno verzijo odločbe: ARSO: Okoljevarstveno soglasje 2 za VE Volovja reber, 22.6.2010 (doc 0,11 MB)

Agencija RS za okolje nam je na zadnji šolski dan posredovala odločbo, s katero prižiga zeleno luč za vetrno elektrarno Volovja reber

Žrtev VE na Pagu (A.Jančar)

ARSO je po dobrih dveh letih in pol, kolikor je trajal maratonski postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, izdala odločbo, s katero pušča Okoljevarstveno soglasje z dne 26.6.2006 v veljavi. Ko bomo odločbo podrobno preučili, bomo objavili strokovni komentar.

Imata pa obe odločbi že na prvi pogled nekaj skupnega: obe sta bili izdani ravno na začetku počitnic, ko je zaradi dopustov pripravljanje kvalitetne pritožbe zelo oteženo.

Priloga:

• ARSO: Okoljevarstveno soglasje za VE Volovja reber, 22.6.2010 (pdf 0,46 MB)

Predstavljamo primer večkratnega prijavljanja ponavljajoče se nedovoljene plovbe po Ptujskem jezeru. Primer nazorno pokaže neučinkovitost občinskih inšpekcijskih služb.

Ptujsko jezero je daleč najpomembnejše območje za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji, tu pa so tudi gnezdišča nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic. Zaradi varstva ptic je na Ptujskem jezeru plovba omejena (Odloka o plovbi na Ptujskem jezeru). Za skrbnika plovbnega režima je določeno Brodarsko društvo Ranca Ptuj, za nadzor nad izvajanjem pa Medobčinska inšpekcija s Ptuja.

Kljub jasnim pravilom plovbe in jasno določenim pristojnostim glede nadzora, na jezeru prihaja do rednih in pogostih kršitev. Na DOPPSu želimo doseči spoštovanje odloka, zato smo začeli z rednim spremljanjem in prijavljanjem kršitev. Kljub številnim dobro dokumentiranim prijavam zaenkrat akcija ni dala nobenega rezultata. Inšpekcija doslej ni izrekla nobenega ukrepa. Med pomembnimi kršitelji plovnega režima je celo Brodarsko društvo Ranca Ptuj, kateremu je bila zaupana naloga skrbnika plovbnega režima.

Trasa nedovoljene plovbe

Od februarja 2010 smo podali 8 prijav:

• DOPPS: (1) Prijava nedovoljene plovbe z dne 17.2.2010, 24.2.2010 (pdf 0,13 MB)
• DOPPS: (2) Prijava nedovoljene plovbe z dne 16.3.2010, 23.3.2010 (pdf 0,11 MB)
  • Medobčinska inšpekcija: Odgovor na prijavo št. (2), 11.5.2010 (pdf 68 KB)
• DOPPS: (3) Prijava nedovoljene plovbe z dne 28. in 30.3.2010, 2.4.2010 (pdf 0,12 MB)
  • Medobčinska inšpekcija: Odgovor na prijavo št. (3), 12.5.2010 (pdf 76 KB)
• DOPPS: (4) Prijava nedovoljene plovbe z dne 6.4.2010, 12.4.2010 (pdf 0,11 MB)
  • Medobčinska inšpekcija: Odgovor na prijavo št. (4), 12.5.2010 (pdf 73 KB) 
• DOPPS: (5) Prijava nedovoljene plovbe z dne 25.4.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)
• DOPPS: (6) Prijava nedovoljene plovbe z dne 2.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,12 MB)
• DOPPS: (7) Prijava nedovoljene plovbe z dne 11.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)
• DOPPS: (8) Prijava nedovoljene plovbe z dne 14., 15. in 16.5.2010, 31.5.2010 (pdf 0,13 MB)

Akcija zaenkrat ni obrodila nikakršnih sadov. Inšpektorica nas je obvestila (glej odgovore zgoraj), da so naše prijave nepopolne, ker da nismo navedli konkretnih podatkov o kršiteljih (osebno ime, EMŠO…). Opravila je sicer razgovor z odgovorno osebo Brodarskega društva Ranca, vendar podatkov k kršiteljih ni dobila.

Kršitve se medtem nemoteno nadaljujejo. Večinoma popoldne in ob koncih tedna, ko inšpektorjev ni v službi. Brodarsko društvo Ranca je šlo celo tako daleč, da je v nasprotju z režimom plovbe 14.-16. maja priredilo regatno tekmovanje in celotni seznam tekmovalcev (= kršiteljev odloka) objavilo na svoji spletni strani. Zdaj z zanimanjem pričakujemo odgovor inšpekcije na naše zadnje prijave.

Kormorani (T.Jančar)

Po nekaj letih statusa quo se je s kormorani letos spet zapletlo. V primerjavi s prejšnjimi leti je Ribiška zveza Slovenije (RZS) predlagala obsežno povečanje števila rek, kjer naj bi se kormorane odvračalo – tj. plašilo in ubijalo. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) se je strinjal s širitvijo območja odvračanja za 103 km vodotokov, t.j. za 32 % glede na prejšnje leto.

V DOPPSu menimo, da predlagana razširitev ni strokovno utemeljen. Nihče ni predložil podatkov, ali vsaj resnih indicov, ki bi potrjevali, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Zato smo se odločili, da bomo s pravnimi sredstvi nasprotovali odvračanju na vseh tistih vodah, za katere ni izkazano, da je odvračanje potrebno in upravičeno.

Kronologija

Predstavljamo kronologijo ključnih dogodkov in dokumentov, povezanih z izdajanjem dovoljenja za plašenje in ubijanje kormoranov v zimi 2009/10.

• 5.6.2009 – RZS na Agencijo RS za okolje (ARSO) vloži zahtevo za plašenje in ubijanje kormoranov. V primerjavi z dovoljenjem za preteklo zimo predlagajo mnogokratno povečanje območij odvračanja in 3 kratno povečanje števila ubitih kormoranov. RZS z ničemer ne utemelji, zakaj naj bi bilo takšno povečanje potrebno. (pdf 0,81 MB)
• 17.7.2009 – ZRSVN izdela strokovno mnenje v katerem se strinja s povečanjem območij odvračanja za 32% glede na prejšnje leto – to pomeni za 103 km vodotokov. (pdf 2,0 MB)
• 10.8.2009 – DOPPS vsem vpletenim posreduje pisne pripombe, v katerih utemelji, da odvračanje kormoranov za večino predlaganih odsekov rek ni strokovno utemeljeno. DOPPS med drugim opozori, da RZS ni predložila poročil o izvajanju odvračanja v preteklih letih, k čemur jih zavezujejo dovoljenja iz prejšnjih let. (pdf 0,29 MB)
• 8.9.2009 – Na ARSO poteka ustna obravnava, nekakšno soočenje strank. DOPPS ponovno apelira, da naj ukrep odvračanja ostane v razumnih okvirih, le tam kjer je res potreben. Opozori tudi, da potrebnost odvračanja kormoranov za mnogo predlaganih odsekov rek ni z ničemer izkazana.
• 17.9.2009 – ARSO izda dovoljenje, ki sledi Strokovnemu mnenju ZRSVN: dovoli odvračanje kormoranov na 426 km vodotokov in ubitje 115 kormoranov. (pdf 0,48 MB)
• 5.10.2009 – DOPPS vloži pritožbo na dovoljenje. (pdf 0,17 MB)
• 8.10.2009 – DOPPS z elektronskim sporočilom pozove ARSO, da pritožbo reši sama ter da izda dovoljenje za odvračanje na nespornih odsekih rek, ter da s tem omogoči izvajanje ukrepov tam, kjer je to res potrebno. ARSO se na poziv ne odzove. (pdf 0,19 MB)
• 21.10.2009 – Pritožbeni organ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ugotovi, da je bilo dovoljenje ARSO nezakonito in ga odpravi ter vrne na ARSO v ponovno odločanje. V obrazložitvi odločbe poda napotke, ki jih mora ARSO upoštevati pri ponovnem odločanju. (pdf 0,31 MB)
• 19.11.2009 – ARSO v ponovljenem postopku izda novo dovoljenje, ki se v bistvenih delih ne razlikuje od prvega.  ARSO povsem ignorira ključne ugotovitve MOP o nezakonitosti prvega dovoljenja. Ravnanje ARSO kaže na elemente kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika. (pdf 0,53 MB)
• 24.11.2009 – DOPPS vloži pritožbo na drugo dovoljenje. Argumenti so enaki kot v prvi pritožbi. DOPPS opozori na zavestno nezakonito ravnanje ARSO. (pdf 0,18 MB)
• 27.1.2010 – MOP tudi v drugo ugotovi enako: dovoljenje je nezakonito. Zato ga odpravi in zadevo vrne na ARSO v ponovno odločanje. Ključni razlog je, da ARSO v odločbi ni navedla razlogov, ki narekujejo izdajo dovoljenja; zato se odločbe ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Odločbo smo na DOPPSu prejeli 23.2.2010. (pdf 0,2 MB)

Kako naprej?

ARSO mora zdaj o vlogi Ribiške zveze odločiti ponovno, že tretjič. Kar pa nima več nobenega smisla, saj je zima pri kraju in kormorani bodo kmalu odleteli proti severu.

Kot najbolj smiselna rešitev se kaže, da RZS z dopisom na ARSO umakne vlogo za odvračanje kormoranov v zimi 2009/10. Hkrati pa vloži pobudo za odvračanje kormoranov v zimi 2010/11, ki naj bo solidno podprta z argumenti in v razumnih okvirih.

Najbolje bi sicer bilo najti dolgoročno rešitev. V zvezi s tem se je leta 2005 na pobudo okoljskega ministrstva začel obetaven projekt “Dolgoročno reševanje konflikta med kormorani in ribištvom”, v okviru katerega je bilo izdelano nekaj kvalitetnih strokovnih podlag. Žal je projekt po letu 2006 povsem zastal.

Ribiška zveza in DOPPS smo 8.9.2008 okoljsko ministrstvo pisno pozvali, da projekt oživi, vendar odgovora nismo prejeli nikoli. Ali lahko pod novim ministrom Žarnićem pričakujemo več razumevanja za celovito reševanje problema?

Priloga:

• RZS & DOPPS: Pobuda MOPu za oživitev projekta dolgoročnega reševanja konflikta kormoran-ribištvo, 8.9.2008 (pdf 0,57 MB)

Primer učinkovite policijske akcije: Ljutomerski policisti so prijeli krivolovca, ki je s pastjo in živo vabo lovil ptice ujede. Osumljenca bodo kazensko ovadili zaradi zaradi mučenja živali.  

Past za ujede (Policijska uprava Murska Sobota)

Na spletišču SiOL so 2.2.2010 objavili novico:

“31-letnik lovil ptice ujede
Ljutomer – Ljutomerski policisti so prejeli prijavo, da so izven naselja Spodnje Krapje našli past, pripravljeno za lovljenje ptic ujed.
Policisti so opravili ogled kraja. Ugotovili so, da je v bližini vasi Spodnje Krapje nastavljena past za ptice ujede. Kot vaba je bil v past nastavljen živi golob. V kletki je bila najdena tudi manjša posodica z vodo, vendar je voda zaradi nizkih temperatur zmrznila. Policisti so goloba osvobodili in ga odpeljali v zavetišče za živali, o dogodku pa so obvestili tudi veterinarsko službo.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je dejanja utemeljeno osumljen 31-letni moški, ki živi v bližini kraja, kjer je bila najdena past. Zaradi kaznivega dejanja mučenja živali bodo osumljenca kazensko ovadili.”

Komentar

Gre za še en primer učinkovitega policijskega dela. In še en dokaz o razširjenosti krivolova v Sloveniji. Osumljenca bodo policisti ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (KZ), za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do 6 mesecev.

Storilec je z omenjenim dejanjem storil vsaj še eno kaznivo dejanje in še en prekršek:

• kaznivo dejanje nezakonitega odvzema zaščitene živali po 343. členu KZ (do 5 let zapora)
• prekršek nedovoljenega lova z živim vabnikom po 44. členu (točka 15) Zakona o divjadi in lovstvu (globa 420 do 1250 €)

Kljub temu, da je kormoran zavarovana živalska vrsta, lahko Agencija RS za okolje v določenih izjemnih primerih izda dovoljenje za odstrel kormoranov. Pravila za izjemno izdajanje dovoljenj za odstrel zavarovanih vrst so določena v členih 7. do 9. Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Dovoljenje mora biti časovno, območno in številčno omejeno.

Informacija o trenutno veljavnih dovoljenjih

Trenutno ni v veljavi nobeno dovoljenje za odstrel in plašenje kormoranov.

Dovoljenja, ki ne veljajo več

• ARSO: Dovoljenje 2008, 28.8.2008 (pdf 0,5 MB)

Predstavljamo pravila varovanja kormorana in primere prijav nezakonitega ubijanja kormoranov.

Obglavljeno truplo kormorana

Kormoran je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. 5. člen Uredbe določa, da je kormorane prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti in vznemirjati. Kdor ubije kormorana:

• stori prekršek po 160. členu Zakona o ohranjanju narave; storilec se kaznuje z globo od 125 do 625 EUR
• stori kaznivo dejanje “usmrtitve zaščitene živali” po 344. členu Kazenskega zakonika; storilec se lahko kaznuje z zaporom do 5 let

Če ste opazili osebo, ki ubija kormorane, ali če ste našli truplo kormorana, vas prosimo da dogodek prijavite okoljski inšpekciji (prekršek) ali policiji (kaznivo dejanje) ter obvestite DOPPS.

Agencija RS za okolje lahko s posebnim dovoljenjem na določenih mestih in za določen čas izjemoma dovoli odstrel določenega števila kormoranov. Če je trenutno v veljavi kakšno tako dovoljenje lahko preverite TUKAJ.

Ptujsko jezero, 28.1.2010

Član DOPPS je na nasipu Ptujskega jezera našel obglavljeno truplo kormorana, ki je bil očitno ubit z lovsko puško šibrenico. Na Mariborsko območno enoto Inšpektorata RS za okolje in prostor smo poslali prijavo iz pisarne DOPPS. (pdf 0,2 MB)

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 30.novembra 2009 sprejela prečiščeno besedilo Ptičje direktive.

Ptičja direktiva, ki je bila sprejeta aprila 1979, je bila že mnogokrat spremenjena. Predvsem so se spreminjali Dodatki, kjer so objavljeni seznami vrst ptic z različnimi varstvenimi statusi. V kodificirani različici, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26.1.2010, najdete prečiščeno besedilo direktive z najnovejšimi Dodatki. Prečiščeno besedilo se uradno imenuje: “DIREKTIVA 2009/147/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica)”

Povezave

• Slovensko besedilo direktive 2009/147/ES
• Angleško besedilo direktive 2009/147/EC

Primer nezakonitega lova vodnih ptic na Ormoškem jezeru, ki smo ga prijavili policiji. Zaradi ponavljajočega nezakonitega lova je pomen Ormoškega jezera za prezimovanje vodnih ptic resno prizadet.

Krivolovec v preži (L.Božič)

Med zimskim štetjem vodnih ptic so naši člani dne 16.1.2010 opazovali organiziran krivolov štirih oseb, ki so na mejno omočje prišle s hrvaške strani jezera. Krivolovci so lovili zavarovane vrste vodnih ptic iz dveh stalnih prež na jezeru in s pomočjo čolna. Pri tem so večkrat prestopili državno mejo.

Zaradi ponavljajočega nezakonitega lova krivolovcev, ki na jezero pristopajo z ozemlja Republike Hrvaške, se je velik pomen Ormoškega jezera za prezimovanje vodnih ptic pomembno zmanjšal (glej Poročilo o zimskem štetju vodnih ptic, str. 129; pdf 3 MB).

V DOPPSu smo zato spisali prijavo in jo posredovali na Policijsko postajo Ormož.

Komentar

Preiskovalnim organom zelo olajšamo delo, če v prijavi napišemo kateri predpis oz. člen je bil prekršen. V konkretnem primeru bi bilo dobro napisati, da so storilci osumljeni kaznivega dejanja nezakonitega lova po 342. členu Kazenskega zakonika.

Priloga:

• DOPPS: Prijava nezakonitega lova na Ormoškem jezeru, 26.1.2010 (pdf 0,14 MB)

Ta prispevek je del Primera Kobile.

Okoljsko ministrstvo je z odločbo z dne 4.1.2010 uvedlo postopek Celovite presoje vplivov Gozdnogospodarskega načrta za GGE Šentjernej na okolje.

Ilirski bukov gozd (T.Jančar)

Gre za precedenčni primer: Gozdnogospodarski načrt Šentjernej, ki vključuje območje ukinjenega (zmanjšanega) gozdnega rezervata Kobile, bo prvi gozdarski načrt, za katerega se bo izvedel postopek Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Okoljsko ministrstvo (Sektor za CPVO) je takšno odločitev sprejelo na osnovi pobude DOPPS in na osnovi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. MOP v obrazložitvi odločbe utemeljuje uvedbo CPVO z mnenjem ZRSVN, da bi gospodarjenje z gozdom na območju dela Kobil, ki je bilo izločeno iz rezervata, lahko uničilo habitat belohrbtega detla, ki je pomembna sestavina biotske raznovrstnosti na območju “naravne vrednote Kobile”.

Komentar

Po našem mnenju je odločba MOP pomanjkljiva. Ministrstvo v odločbi v poglavju B) namreč zaključuje, da GGN ne bo pomembno vplival na Natura 2000 območje Gorjanci-Radoha, znotraj katerega ležijo Kobile. Uvedba CPVO zaradi vpliva na Natura 2000 območje torej naj ne bi bila potrebna.

S tem stališčem MOP se v DOPPSu ne strinjamo. Prepričani smo namreč, da bi uvedba gospodarjenja v pragozdni ostanek ilirsko bukovega gozda, ki je v Natura 2000 območju Gorjanci-Radoha varovani habitatni tip, nedvomno pomenila poslabšanje ugodnega stanja tega habitatnega tipa. To pa z vidika celovitosti Natura 2000 območja ni dopustno in je treba zato uvedbo gospodarjenja z gozdom na območju Kobil zavrniti.

V upravnem postopku CPVO, ki se zdaj začenja, bo vpliv gozdnogospodarskega načrta na varstvene cilje Natura 2000 območja eden od ključnih argumentov DOPPSa. V skladu s sklepom MOP bo DOPPS v postopku sodeloval kot stranski udeleženec.

Priloga:

• MOP: Odločba o uvedbi postopka CPVO za GGN Šentjernej, 4.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Predpisi o varstvu vrst

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (RS 1993); v veljavi od oktobra 1993 do maja 2004

• Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (SRS 1976); v veljavi od decembra 1976 do oktobra 1993.

• Odločba o zaščiti živali, ki so koristne za kmetijstvo in gozdarstvo (LRS, 1950)

• Odločba o zaščiteni divjadi (LRS, 1950)

• Naredba o varstvu redkih živali in rastlin (Kraljevina SHS, 1921)

Lovski predpisi

• Zakon o lovu (Kraljevina Jugoslavija, 1931)

• Odredba o nagradah za pokončevanje volkov (LRS, 1950)

Ocenjujemo, da je predlog Pravilnika o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010 nezakonit. Minister za okolje ga zato ne bo smel sprejeti.  V prispevku predstavljemo nekaj ključnih kršitev predpisov.

Volk (Wikipedija)

Na okoljskem ministrstvu je v postopku sprejemanja Pravilnik o odvzemu medvedov in volkov za leto 2010. V 30 dnevnem roku med 30.12.2009 in 29.1.2010 ima javnost možnost dajati pripombe na predlagani Pravilnik (Aarhuška konvencija). Ministrstvo predlaga odstrel 70 medvedov in 10 volkov.

Ocenjujemo, da ministrstvo Pravilnika ne bo smelo sprejeti, saj bi s tem kršilo vrsto določb veljavnih predpisov. Ključne so verjetno naslednje:

• Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določa, da se v populacije zavarovanih vrst lahko posega s Pravilnikom samo iz razloga »uravnavanja velikosti populacije z okoljem«. To pa je razlog, ki ga Habitatna Direktiva, ki je krovni predpis varstva narave v EU, ne pozna. Menimo, da je Slovenska ureditev v nasprotju z Direktivo. Zaradi načela neposrednega učinkovanja direktive, ki ni ustrezno prenesena v slovenski pravni red, pa zato Pravilnika ni dopustno sprejeti.
• Strokovno mnenje Zavoda za gozdove in Stališče Zavoda RS za varstvo narave, ki sta podlaga za sprejem Pravilnika nista sestavljena v skladu z 8. členom Uredbe.
• Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN tudi ne podajata na jasen in pregleden način treh testov, ki jih za poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst predpisuje Habitatna direktiva, ti so:
  • Test 1: Utemeljitev, da obstaja ena od izjem, ki jih direktiva našteva v 16. členu;
  • Test 2: Utemeljitev, da ni druge možnosti;
  • Test 3: Utemeljitev, da poseg ne bo vplival na ugodno ohranitveno stanje vrst.
• ZGS brez ustrezne podkrepitve s podatki v svojem Strokovnem mnenju  zatrjuje, da sta populaciji obeh vrst stabilni, vrsti pa v ugodnem stanju. Trditev je v nasprotju s študijo »Analiza odvzetih rjavih medvedov… v obdobju 2003-2006«. Študija ugotavlja, da (1) se je številčnost populacije medvedov v Sloveniji v zadnjih letih začela zmanjševati, (2) da je njeno zmanjševanje verjetno hitrejše, kot kaže enostavni model te študije, in (3) da je bil intenziven odstrel medveda v Sloveniji v zadnjih letih mogoč zaradi dotoka emigrantov iz Hrvaške. Ta študija torej kaže, da verjetno pogoji iz Testa 3 zgoraj niso izpolnjeni.
• Zakon o varstvu okolja predpisuje 30 dnevni rok, ko ima javnost možnost dajanja pripomb. Ministrstvo je Strokovno mnenje ZGS in Stališče ZRSVN objavilo šele 13.1. Ker sta oba dokumenta podlaga za sprejem Pravilnika, javnost brez njiju sploh ne more presoditi, če je Pravilnik v skladu s predpisi. Ministrstvo je torej protizakonito skrajšalo čas za dajanje pripomb za 14 dni.
• Ena od predpisanih podlag za sprejem Pravilnika je tudi Stališče ZRSVN. Stališče je bilo napisano šele 6.1., skoraj 2 tedna po tistem, ko je bil predlog Pravilnika že objavljen. Pri pripravi Pravilnika ena od obveznih podlag torej ni mogla biti upoštevana.

Predstavljamo pripombe na predlagani Pravilnik o presojah, ki smo jih z DOPPSa poslali okoljskemu ministrstvu v času javne razgrnitve.

Vabilo k oddaji pripomb

Na okoljskem ministrstvu spreminjajo Pravilnik o presojah. Gre za zelo pomemben predpis, ki ureja kako je treba presojati vplive posegov na zavarovana območja in na območja Natura 2000. Eno najmočnejših naravovarstvenih orodij v Sloveniji sploh. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je ministrstvo dolžno v postopek sprejemanja vključiti tudi javnost. V času javne razgrnitve med 8.12.2009 in 7.1.2010 je imela javnost možnost na predlagani pravilnik podati svoje pripombe.

Pripombe DOPPS

Zaradi velikega pomena za varstvo narave smo pripombe pripravili tudi na DOPPSu. Škoda le, da je bil zaradi božično-novoletnih praznikov razpoložljivi čas za preučevanje Pravilnika dejansko bistveno skrajšan.

Ocenjujemo, da ima Pravilnik več hujših vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je po našem mnenju navzkriž s Habitatno direktivo EU. Ključne so naslednje:

• narobe je, da Pravilnik taksativno našteva vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo; posledično ni treba izvajati presoje vplivov na naravo za posege, ki jih na seznamu ni – ne glede na težo njihovega vpliva;
• načelo »daljinskega vpliva« je urejeno neustrezno; s pravilnikom je razdalja, do koder naj bi poseg imel daljinski vpliv, administrativno omejena – brez kakršnekoli strokovne podlage; navajamo nekaj konkretnih primerov, ko so te razdalje v pravilniku določene povsem neustrezno: npr. za daljinski vpliv daljnovodov na velike uharice;
• institut »območje zanemarljivega pomena« je treba ukiniti, saj je v očitnem nasprotju s pravom EU;
• načelo »kumulativnih vplivov« je urejeno neustrezno, saj ne vključuje kumulativnih vplivov posegov, ki so že bili izvedeni in posegov na območjih zanemarljivega pomena.

Za primerjavo si preberite Navodila Evropske komisije, kako naj bi potekala ustrezna presoja.

Priloga

• DOPPS: Pripombe na Pravilnik o presojah, 7.1.2010 (pdf 0,21 MB)

Primer učinkovite policijske akcije: Sevniški policisti so prijeli krivolovca, ki je z lovskim orožjem in železno pastjo lovil živali. Sodišče je odobrilo hišno preiskavo, v kateri so policisti zbrali ključne dokaze. 

Skopec (Policijska uprava Krško)

Časopis “Dnevnik” je 30.12.2009 objavil naslednjo novico:

“Mučitelj živali v past ujel mačka.

Sevnica – Posavski policisti so v teh dneh divjemu lovcu iz okolice Sevnice zasegli puško in prepovedano past za divjad, tako imenovanega volka. Sevniškim policistom je na uho prišla informacija, da se 64-letni domačin nezakonito ukvarja z lovljenjem živali, zato so tamkajšnje okrajno sodišče zaprosili za nalog za hišno preiskavo. Z nalogom v rokah so predvčerajšnjim prebrskali 64-letnikovo domovanje in gospodarsko poslopje, kjer so našli in zasegli puško z 22-milimetrsko gladko cevjo in daljnogledom, več kot 160 nabojev in nastavljeno kovinsko past. V njej so našli mačka, ki se je ujel v past in poginil.

Krivolovec se je od svojega orožja, za katerega seveda ni imel dovoljenja, moral posloviti, pričakuje pa lahko kazensko ovadbo zaradi mučenja živali in uvedbo postopka o prekršku zaradi zakona o orožju. Policisti ga bodo zaradi nezakonitega lova s kovinsko pastjo prijavili še inšpekcijskim službam.”

Komentar

Primer dokazuje, da se zločine nad naravo splača prijavljati policiji. Ključni nauki tega poučnega primera so po našem mnenju naslednji:

• tudi če policistom ne moremo predložiti trdnih dokazov se zločine nad naravo splača prijavljati, saj ima policija na voljo učinkovite metode za zbiranje dokazov
• sodišče lahko izda nalog za hišno preiskavo tudi v primeru zločinov nad naravo
• posamezno nezakonito dejanje lahko vsebuje kršitve mnogih različnih predpisov, vsi vidiki se lahko izkažejo šele po kvalitetni in strokovni obravnavi pristojnega organa; v konkretnem primeru je šlo za naslednje kršitve:
  • nezakonito posedovanje strelnega orožja
  • nezakonito mučenje živali
  • nezakonit lov živali
  • nedovoljen lov s prepovedanimi pastmi 

Ta prispevek je del Primera HE Mura

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ključni upravni postopek v katerem se ugotavlja, ali bi imela načrtovana veriga HE na Muri prekomeren vpliv na naravo. Ključno je, da so v postopku ustrezno zastopani argumenti varstva narave.

Mura (Ž.Šalamun)

Zato bo DOPPS v tem postopku aktivno sodeloval kot stranski udeleženec. To pravico nam dajeta Aarhuška konvencija in Zakon o ohranjanju narave. Zahtevo za vključitev smo na okoljsko ministrstvo, sektor za CPVO, posredovali 28.12.2009.

Z MOP so nam odgovorili 8.1.2010: vloge za začetek CPVO s strani investitorja še niso prejeli, ko jo pa bodo, bodo DOPPS vključili v postopek kot stranskega udeleženca. O tem so obvestili tudi pobudnika gradnje HE na Muri, Direktorat za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi direktor Janez Kopač.

Zdaj je ključno, da pripravljavci “Poročila o vplivih na okolje” svoje delo opravijo korektno in strokovno neoporečno.

 Priloge:

• DOPPS: Zahteva za vključitev v postopek CPVO za HE Mura, 28.12.2009 (pdf 0,16 MB)
• MOP: Odgovor na zahtevo DOPPS, 8.1.2010 (pdf, 46 KB)

Država namerava na Muri zgraditi verigo hidroelektrarn. V DOPPSu se bojimo, da utegne načrtovana veriga razvrednotiti vrhunske naravovarstvene značilnosti območja. Reka Mura je s svojo loko eno najpomembnejših območij za varstvo ptic v Sloveniji.  Zato smo se odločili odpreti “Primer HE Mura”. Budno bomo spremljali postopke in skrbeli, da bodo tekli v skladu s predpisi.

Mrtvi rokav Mure (Ž.Šalamun)

Območje je uvrščeno v omrežje Natura 2000 za ptice in je najpomembnejše območje za številne vrste ptic v državi, npr. za srednjega detla, črno štorkljo, vodomca, čapljico, belovratega muharja, plašico, breguljko in druge.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na tem območju. Upravni odbor DOPPS je zato 14.1.2009 sprejel Stališče DOPPS o HE na Muri.

Kot začetek DOPPSovega angažmaja na “Primeru HE Mura” štejemo 11.12.2009, ko je bila ustanovljena Pomurska sekcija DOPPS. Ena glavnih nalog sekcije je prav varovanje ptic in njihovih nabitatov v porečju reke Mure.

CPVO – Celovita presoja vplivov na okolje

srednji detel (B.Rubinić)

Najpomembnejša aktivnost DOPPS pri varstvu Mure bo aktivno sodelovanje v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovanih hidroelektrarn na okolje (CPVO). Zahtevo za vključitev DOPPS kot stranskega udeleženca v postopke CPVO smo na okoljsko ministrstvo posredovali 28.12.2009.

Investitor

Pobudnik gradnje elektrarn na Muri je država. Videti je, da namerava načrte izpeljati preko podjetja “Dravske elektrarne (DEM)”, ki je v 100% lasti RS. Z namenom da pripravi teren in da pridobi podporo Pomurcev za projekt murskih elektrarn je podjetje DEM v Murski Soboti ustanovilo Pomurski razvojni inštitut.

Logo Varuha

Varuh človekovih pravic je še en neodvisni državni organ s katerim imamo na DOPPSu dobre izkušnje. Področje delovanja Varuha so kršitve človekovih pravic s strani oblasti – vključno z državnimi organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil. Varuh sicer nima pristojnosti, da bi popravil napačne odločitve drugih državnih organov ali celo delo opravil namesto njih. Lahko pa gleda uradnikom pod prste in jih opozori na njihove napake.

Po izkušnjah DOPPS uradniki jemljejo Varuha vse bolj resno. Praviloma se na posredovanje Varuha precej hitro odzovejo s pisnim pojasnilom. Pogosto pa v kratkem tudi pokrenejo pozabljene zadeve. Pritožba na Varuha je v primeru DOPPS pomagala premakniti z mrtve točke zadeve, ki so so jih uradniki pometli pod preprogo tudi za več let – v skrajnem primeru celo za 6 let (kmetijsko ministrstvo, sektor za lovstvo).

Konkretni primeri, kjer je pritožba na Varuha pripomogla

• Vloga DOPPS za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu varstva okolja
• Primer: Dovoljenje za šolanje sokolov (priložen je primer prijeve Varuhu) 

Povezava

• Spletna stran Varuha človekovih pravic

Pri Ljubnem ob savinji so neznani storilci streljali na jato žerjavov. Kljub temu, da so po njihovih besedah streljali s slepimi naboji, gre za prekršek. Prepovedano je namreč vznemirjati zavarovane živalske vrste.

Žerjavi (A.Jagodnik)

Obveščeni smo bili, da so neznanci dne 31.10.2009  na območju Ljubnega ob Savinji večkrat streljali na veliko jato selečih se žerjavov.

Lovski inšpektor, ki je bil o dogodku obveščen, je nemudoma interveniral. Opravil naj bi razgovor s predstavniki lovske družine Ljubno, ki mu naj bi potrdili, da so v resnici sedemkrat (7x) streljali na omenjeno jato, vendar da so streljali s slepimi naboji. Kot smo bili obveščeni, inšpektor nato s postopkom ni nadaljeval.

Prepričani smo, da je inšpektor ravnal narobe, saj streljanje na žerjave s slepimi naboji pomeni vznemirjanje zavarovane živalske vrste, kar je prepovedano z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Zato smo 4.11.2009 inšpektorju tudi mi poslali prijavo in ga pozvali, da prekrškarje ustrezno oglobi. Na odziv inšpektorja zaenkrat še vedno čakamo.

Priloga:

• DOPPS: Prijava streljanja na jato žerjavov pri Ljubnem, 4.11.2009 (doc 77 KB)

Spodaj je seznam dosedanjih ministrov za okolje, ki so v dobrem in slabem krojili okoljsko politiko in snovali okoljske predpise.

Miha Jazbinšek

16.5.1990 – 14.5.1992 (1. vlada RS) predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora

14.5.1992 – 25.1.1993 (2. vlada RS) minister za varstvo okolja in urejanje prostora

25.1.1993 – 1.2.1994 (3. vlada RS) minister za okolje in prostor

dr. Pavel Gantar

28.2.1994 – 27.2.1997 (3. vlada RS) minister za okolje in prostor

27.2.1997 – 7.6.2000 (4. vlada RS) minister za okolje in prostor

dr. Andrej Umek

7.6.2000 – 30.11.2000 (5. vlada RS) minister za okolje in prostor

mag. Janez Kopač

30.11.2000 – 19.12.2000 (6. vlada RS) minister za okolje, prostor in energijo

19.12.2000 – 3.12.2004 (7. vlada RS) minister za okolje, prostor in energijo

Janez Podobnik

3.12.2004 – 21.11.2008 (8. vlada RS) minister za okolje in prostor

Karel Erjavec

21.11.2008 – danes (9. vlada RS) minister za okolje in prostor